 |
prejąnji članek |
naslednji članek |
 |
 |
|||
|
|
iz glasil evropskih zbornic |
|
|---|
Gospod Wolfgang Routil, vodja referata za zdravniąko izpopolnjevanje ter nadaljevanje izpopolnjevanja pri Avstrijski zdravniąki zbornici je izjavil, da je potrebno: "Poskrbeti moramo za resen dvig kakovosti pri zdravniąkem izpopolnjevanju, ki se, gledano mednarodno, ne bo oddaljilo od standardov sodobne zahodne medicine." V ta namen bodo uporabili znanje priznane ustanove, in sicer inątituta IAWF (Institut für ärztliche Aus-, Weiter- und Fortbildung), ki ga vodi prof. Ralph Bloch v Bernu. Ob tem obstojijo, gledano z avstrijskega staliąča, s ©vico tudi ugodne sinergije: tudi ąvicarski zdravniki stojijo pred odločitvijo, da bodo uvedli zdravniąki izpit. Routil dodaja, da skupaj s ©vicarji razvijajo Katalog smernic v obliki priročnika.
Priročnik za izpite bo na voljo proti koncu leta 1998, in sicer:
1. Kaj boste storili (vsaj tri ukrepe) (3 točke)
Pravilni odgovori:
* ........................................................
* ........................................................
* ........................................................
Čez deset minut ste pri pacientu, ki je brez znakov ľivljenja, cianotičen, brez srčne akcije, brez dihanja, zenici ąiroki in se ne odzivata na svetlobo.
2. Kaj boste storili? (vsaj tri ukrepe) (3 točke)
Pravilni odgovori:
* ........................................................
* ........................................................
* ........................................................
Pacient pa kljub vaąim ukrepom umre.
3. Kaj boste rekli ľeni? (vsaj dvoje) (2 točki)
Pravilni odgovori:
* ........................................................
* ........................................................
4. Kaj boste storili? (vsaj dvoje) (2 točki)
Pravilni odgovori:
* ........................................................
* ........................................................
Kasneje vam povedo, da je bil umrli moąki menda "zdrav kot riba". Kot član gasilcev je bil menda pred nekaj meseci na pregledu, vse je bilo v redu. Bil je ąportno aktiven, skoraj vsak dan je ąel na jogging. Po drugi strani je bil strasten kadilec (pribliľno 30 cigaret na dan) in na svojem delovnem mestu je bil nenehno pod stresom.
Njegov starejąi brat je, pred leti, star 33 let, umrl v podobnih razmerah. Teta je bila redovnica in je pri starosti 63 let umrla ob svojem tretjem infarktu. Tudi pacientov oče je umrl zaradi srčne kapi, vendar ąele pri starosti 80 let.
Sedaj ľivi ąe en 10 let starejąi brat, ena 11 let starejąa sestra (s prekomerno teľo, kadilka) in ena 50-letna sestra. Nihče od navedenih nima srčnih simptomov.
5. Kateri ukrepi bi bili po Vaąem smiselni pri teh, ąe ľivih sorodnikih? (vsaj dva ukrepa) (3 točke)
Pravilni odgovori:
* ........................................................
* ........................................................
* ........................................................
Pravilni odgovori bodo na voljo v naslednji ątevilki naąega časopisa.
*Te primere vpraąanj smo - rahlo spremenjene - vzeli iz zbirke izpitnih vpraąanj za sploąno medicino ©vicarskega druątva za sploąno medicino (SGAM - Schweizerische Gesellschaft für Allgemeinmedizin).
Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 11, 10. junij 1998
Podpredsednik spodjeavstrijske zbornice, Harald Schlögel, je poudaril, da so zdravniki v spodnjeavstrijskih bolniąnicah najslabąe plačani zdravniki v Avstriji. "Tako pač ne moremo več naprej!", je zaklical.
Potem je priąlo do pogovora med predstavniki oblasti in zbranimi zdravniki. Končal se je tako, da je ena od navzočih zdravnic vzkliknila: "V Hipokratovi prisegi ni prav nobene zaobljube za uboątvo," in poľela spontan aplavz.
Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 10, 25. maj 1998
V 137 ątevilki so v rubriki Medicinski časopisi predstavili, nekatere medicinske revije, ki izhajajo na Hrvaąkem. Med njimi so predstavili tudi naąo Izido kot Glasilo Zdravniąke zbornice Slovenije. Napisali so, da revija Isis ne predstavlja kratice ampak, da je to ime egipčanske boginje, da je zbornica po hrvaąko komora, in da je revija Isis po vsebini dvojček njhovim Liječničkim novinama. Predstavili so osnovne podatke o reviji in objavili naslovnico.
Vir: Liječničke novine, ąt. 137, 1. svibnja 1998
V intervjuju uredniku Liječničkih novina, primariju Poljaku, je zatrdil, da je predvsem klinik in da bo nadaljeval zdravstveno politiko, ki jo je zasnoval dr. Hebrang. »Svoje ľivljenje sem posvetil stroki in znanosti in od tega ne nameravam odstopiti v nobenem primeru, to je bil eden od pogojev, da sem prevzel to dolľnost. ©e naprej bom delal na Interni kliniki in v ambulanti na Rebru.«
V intervjuju se je dotaknil mnogih perečih problemov zdravstva na Hrvaąkem. V drľavi, ki ima 300 dolarjev bruto druľbenega proizvoda na prebivalca na leto, je zelo teľko vzdrľevati zdravstveno raven, ki je viąja kot v mnogih primerljivih drľavah. Zdravstvene reforme, ki se kontinuirano dogajajo v evropskih drľavah, so zelo intenzivne tudi na Hrvaąkem. Osnovno zdravstvo se sistematično privatizira. Ob tem se porajajo mnoge teľave in odpirajo vedno novi problemi. Gre za vpraąanja specializacij, enakomernega razporejanja zdravnikov po drľavi in oblikovanja delovnih pristojnosti posameznih strok v osnovnem zdravstvu. Po vojni se trenutno obnavlja 90 zdravstvenih objektov. Vloge zdravniąkih zdruľenj pri oblikovanju novega sistema zdravstvenega varstva so skromne.
Vir: Liječničke novine, ąt. 138, 20. lipnja 1998
V znatni meri je bila tudi ministrova zasluga, navaja Čepulić, da se je med vojno zdravstveni sistem obdrľal, predvsem po zaslugi zdravnikov na terenu. Pomanjkanje finančnih sredstev med vojno je povzročilo popolno centraliziranje sistema in povezovanje Ministrstva z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Po vojni je minister, leta 1995, napovedal privatizacijo osnovnega zdravstva, ki se je med tem pričela izvajati. Hrvaąki zdravniki mu ob tem procesu ąe vedno zamerijo, da pri preoblikovanju ni posluąal nasvetov in pripomb zdravniąkih zdruľenj.
V letih 1993 - 94 je ľelelo Ministrstvo pri delu uvesti v vsakodnevno prakso algoritme, kot način racionalizacije. Pri tem je mentaliteta verjetno neupravičeno pogojevala popoln fiasko zamisli.
Med kritizirane odredbe, ki jih je ministrstvo izdajalo ves čas, sodi tudi tista, da se lahko prebivalci zdravijo le v svojih »ľupanijskih bolniąnicah«. Protestirali so tako zdravniki kot bolniki.
Med ministrovanjem dr. Hebranga je bil sprejet Zakon o zdravstvenem varstvu, ki je v celoti ocenjen kot pozitiven, a bi ga bilo potrebno danes ľe popraviti, kar je najavil minister sam. Minister je uvidel, da ne more biti uspeąna nobena reforma, zlasti ne v tem delu Evrope, če vanjo ne verjamejo tisti, ki jo morajo izvajati. Zato je napovedal, da bo predlog oblikovan ob intenzivnih posvetih, tako politike, kot stroke.
Med uspehe ministra ąteje predsednik Zdravniąke zbornice podpis kolektivne pogodbe, s katero so zdravstveni delavci veliko pridobili, zdravstveni zavodi pa so zabredli v rdeče ątevilke.
Pri ocenjevanju dela ministra Hebranga obstaja veliko zelo nasprotujočih staliąč. Med glavne zamere ąteje premajhno upoątevanje strokovnih staliąč, sprejemanje odločb in dekretov, ki so bil premalo pretehtani, in preveliko bratenje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, zaradi česar so zdravniki in Zbornica ostajali na nasprotnih bregovih.
Vir: Liječničke novine, ąt. 138, 20. lipnja 1998
Slednje naj bi bilo, po mnenju enega od funkcionarjev, zaskrbljujoče zlasti zato, ker utegnejo v daljąem času nekatere akutne, nezdravljene bolezni postati kronične, te pa so bistveno draľje za zavarovalnice, ki so se v prvi vrsti trudile za uvedbo novega predpisa.
Anketa, ki je zajela 1035 prebivalcev Bavarske, in ki po vzorcu odgovarja nemąkemu povprečju, je pokazala naslednje:
Samo 51 % vpraąanih bo vzelo v lekarni vsa predpisana zdravila. Pri tistih, kjer neto zasluľek gospodinjstva ne preseľe 2.000 DM, je ta odstotek 41, pri gospodinjstvih z več kot 5.000 DM pa 58. 17 % dvigne recepte, na katerih so predpisana draga zdravila katerih cena bistveno presega lastno udeleľbo.
18 % bo vzela samo najbolj neobhodna zdravila. 13 % prosi zdravnika, naj se pri receptih omeji samo na najnujnejąe. 11 % prosi zdravnika za nasvet glede poceni zdravil, ki bi jih lahko nabavili sami. Pri tistih, kjer je mesečni dohodek gospodinjstva manjąi od 2.000 DM, se ta odstotek dvigne na 16.
41 % vpraąanih bo obiskala zdravnika v bodoče manj pogosto, 8 % se bo popolnoma odreklo zdravilom, 17 % se namerava zdraviti z zdravili iz proste prodaje, ki so na voljo v lekarnah, drogerijah ali marketih, pri čemer pa ni velikih razlik med obema skupinama z različnim mesečnim dohodkom.
54 % pa bo, tako kot do sedaj, obiskovala zdravnika in se zdravila po navodilih.
V kolikor mi je znano, znaąa doplačilo za recept 5 DM.
Vir: Bayerisches 7 Ärzteblatt, ąt. 7, julij 1998.
|
|
prejąnji članek |
naslednji članek |
|
|
|
|||