ISIS 1998, ąt.10

novice

Polletne aktivnosti "mladih" v Mariboru


Zaključek prvega tradicionalnega piknika Sekcije mladih zdravnikov (v močno okrnjeni sestavi).

Sekcija mladih zdravnikov pri Zdravniąkem druątvu Maribor je bila precej dejavna tudi v prvi polovici letoąnjega leta. Izpeljali smo kar nekaj odmevnih pogovorov in predavanj. Ob tem je priąlo do prijetnega druľenja kolegov, kar je bil prvotni namen oľivitve sekcije. Dejstvo namreč je, da četudi nas včasih ločita le dve steni sosednjih prostorov, v sluľbenem času nimamo časa, da bi se pogovorili ali o čem dogovorili. Smo pa kot predstavniki svojega naroda do dna duąe individualisti, tradicija vzgoje zdravnikov na naąi fakulteti pa to lastnost samo ąe do skrajnosti potencira. Tako se vsak po svojih močeh, ki so globalno gledano vsaka zase nikakrąne, borimo za svoj poloľaj. Na poti do dosega cilja sprejemamo vedno nove zadolľitve, starejąi pa nam poveste, da je vedno bilo tako in da kaj ąele bo, ko bomo v Evropi. Kakorkoli ľe, Sekciji mladih zdranvikov je uspelo, da se v Mariboru vsak mesec zbere skupina ljudi z podobnimi problemi. Ob druľenjih si izmenjamo informacije, se potoľimo in se z novo energijo podamo v individualni vsakdan. Morda bomo sčasoma sposobni tudi zdruľenega nastopa v zastopanju naąih interesov, je pa to vsekakor projekt prihodnosti. Ob tokratnem pisanju ľelim predvsem predstaviti naąe delovanje v prvi polovici tega leta.

Januarja smo organizirali pogovor o organizaciji urgentne sluľbe in mestu mladih zdravnikov v njej. Predloge organizacije nam je predstavil prim. Anton ®idanik, dr. med., direktor Zdravstvenega doma Maribor in vodja projekta reorganizacije te sluľbe. Ob fedbruarskem srečanju je mag. David Drľečnik predstavil zdravljenje z Tafenom. Dr. ®eljko Perdija pa je predaval o pomenu inhalacijskega zdravljenja v zdravljenju kronične obstruktivne pljučne bolezni. Druľenje smo končali v zgodnjih jutranjih urah v prijetnem gostiąču Protner, ki nam ga je predstavil naą tokrati sponzor farmacevtska tovarna Lek. Marca smo medse povabili dr. ®arka Pinterja, ki nam je spregovoril o zdravljenju okuľbe z H. pylori. Radomir Ivanković, mag. farmacije, predstavnik sponzorja tega srečanja, farmacevtske tovarne Glaxo, pa je predstavil preparat Pylorid. Večer smo nadaljevali v zopet zelo prijetnem okolju gostiąča in ąportnega centra Krsnik. Aprilsko srečanje smo posvetili psihiatrični temi. Jelka Peček, mag. pharm. nam je predstavila preparat Aricept. Tita Fürst Koren, dr. med. pa je v odličnem predavanju govorila o depresijah in zdravljenju z antidepresivi. Franci Mrąnik, dr. med. je na koncu predstavil ąe preparat Zoloft. Druľenje se je pod pokroviteljstvom tovarne Pfizer zaključilo v nam ľe dodobra znanem mehiąkem gostiąču Takos. Maja smo si dodobra utrujeni od strokovnih srečanj privoąčili popestritev in smo se v prostorih Zdravniąkega druątva Maribor zbrali, da prisluhnemo dvema od kolegov, ki sta v prostem času popotnika. Dr. Andrej Verk je ob prelepih diapozitivih predstavil Madagaskar - rdeči otok. Za njim je dr. Sandi Luft ponovno ob zavist vzbujajočih diapozitivih spregovoril o Kolumbiji, kavi, kokainu, Kolumbijkah in ąe čem. V juniju smo se najprej zbrali na organizacijskem sestanku, kjer je dr. Erik Sedevčič podal poročilo iz Osake s srečanja stalne delovne skupine evropskih mladih zdravnikov (PWG). Pogovarjali smo se tudi o novem pravilniku specializacij in predvsem o tem, kako na sprejemanje za nas zelo pomembnih odločitev nimamo nikakrąnega vpliva. Bliľal se je ľe tudi prvi tradicionalni piknik sekcije mladih zdravnikov, ki smo ga s pomočjo naąih sponzorjev (Lek, Knoll, Glaxo, Krka) izpeljali pri ąportnem centru Krsnik. ®al nam je popoln uspeh preprečilo muhasto vreme z deľjem, a je udeleľba kljub temu pokazala, da je ideja dobra in da se jo splača negovati. Z "gasilsko" sliko (v večernih urah in močno okrnjeni sestavi) smo zaključili spomladanske aktivnosti trdo odločeni, da jeseni nadaljujemo.

Igor Dovnik, ®eljko Perdija

Sporočilo Upravnega odbora Zdruľenja zdravnikov druľinske - sploąne medicine

Upravni odbor Zdruľenja zdravnikov druľinske - sploąne medicine Slovenskega zdravniąkega druątva je na svojem sestanku, 9. septembra 1998, na Bledu, ki je potekal v času mednarodnega tečaja Poučevanje predpisovanja zdravil v druľinski medicini, obravnaval tudi predlog Pravilnika o podelitvi, podaljąanju in odvzemu licence, ki je bil sprejet na 31. redni skupąčini Zdravniąke zbornice Slovenije, 23. junija 1998. Po obseľni razpravi in konzultaciji s predsednikom UEMO, dr. Jaimejem Correira de Sousa, ki je bil prisoten na tem tečaju, vsem zdravnikom sporočamo, da 7. člen ni v skladu z 31. členom direktive Evropske skupnosti ąt. 93/16/EEC, ki v 4. poglavju govori o ustrezni izobrazbi za delo v sploąni medicini. Ta člen določa, da je za delo v osnovnem zdravstvu (druľinsko - sploąno medicino) potrebno usposabljanje, ki traja najmanj dve leti, od katerih mora vsaj ąest mesecev potekati v druľinski - sploąni medicini.

7. člen pravilnika, druga alineja, druga točka v nasprotju z navedenim predvideva, da se licenca za področje sploąne medicine podeli po opravljenem sekundarijatu in uspeąno opravljenem preizkusu usposobljenosti. S tem negira v Sloveniji in Evropi priznano specializacijo in precejąnjemu delu kolegov (okoli 500) doseľeno stopnjo izobrazbe. Dveletni sekundarijat niti po dolľini (dve leti od zahtevanih najmanj treh) niti po vsebini (ni kroľenja v druľinski - sploąni medicini) ne zadoąča zahtevam direktive Evropske skupnosti.

Zato predlagamo, da se druga točka druge alineje 7. člena črta, in da se prva točka druge alineje 7. člena spremenjena glasi:

Licenca se za posamezno strokovno področje podeli po uspeąno opravljeni specializaciji.

Ostali členi naj se uskladijo s spremenjenim 7. členom.

Na ta način bi se zdravniki v osnovnem zdravstvu, zlasti v sploąni medicini zaposlovali kot specializanti in bi končali specializacijo iz druľinske medicine. Kolegi z ľe podeljeno licenco iz sploąne medicine, jo bodo podaljąevali skladno z ostalimi določili tega pravilnika in drugimi veljavnimi predpisi.

Upravni odbor Zdruľenja zdravnikov druľinske - sploąne medicine.

Predsednik
Janko Kersnik, dr. med.

Novi pristopi k zdravljenju hipertenzije

27. maja je bil v Portoroľu organiziran simpozij o zdravljenju arterijske hipertenzije. Organizator srečanja je bila farmacevtsko podjetje Merck Sharp & Dohme, podruľnica iz Ljubljane, v sodelovanju s Sekcijo za hipertenzijo pri Slovenskem zdravniąkem druątvu.

Zaradi naslova, ki je bil zelo vabljiv, zaradi predavateljev, ki so zagotavljali kakovost, ter zato, ker je poviąan arterijski tlak naą vsakdanji kruh, sem se odločila, da se simpozija udeleľim. Ker je bil organiziran na soboto, pa ąe zelo lepo vreme je bilo, sem pričakovala, da udeleľencev ne bo ravno veliko. Bila sem prijetno presenečena!

V kongresnem centru Grand hotel Emona je bilo zbranih okrog 150 zdravnikov, med njimi kar precej znanih obrazov. Ob prihodu je vsak udeleľenec prejel program ter anketni list, na katerega smo po srečanju odgovorili. Ker je bil eden od predavateljev tujec in je predaval v angleąčini, so bile na voljo tudi sluąalke za simultano prevajanje. Vsem udeleľencem, ki slabąe obvladajo angleąki jezik, je bilo tako zagotovljeno, da so vsebino razumeli, ter seveda, da so tudi naąa vpraąanja, namenjena profesorju iz Bostona, lahko dobila odgovor.

Na začetku predavanj je vse udeleľence pozdravil direktor MSD iz Ljubljane ter nato ąe predsednik Sekcije za hipertenzijo pri SZD, doc. dr. Rok Accetto, ki je predstavil tudi ostala dva predavatelja: prim. doc. dr. J. Doboviąka ter prof. dr. H. Gavrasa iz Bostona.

Prvi je spregovoril predsedujoči seminarju, doc. prim. dr. Jurij Doboviąek. V svojem predavanju z naslovom Izzivi pri zdravljenju hipertenzije je navrgel nekaj kliničnih in terapevtskih problemov, povezanih z zdravljenjem poviąanega krvnega tlaka: neodzivnost na zdravljenje, tudi zaradi slabega sodelovanja med zdravnikom in bolnikom, hipertenzivna kriza, arterijska hipertenzija pri starejąih bolnikih, kjer je pristop nekoliko drugačen od tistega pri mlająih, hipertenzivna hipertrofija levega srca, arterijska hipertenzija in srčna odpoved, arterijska hipertenzija in ledvična odpoved, arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen.

Podrobneje se je ustavil le pri nekaterih izmed njih, kajti v pol ure, kolikor je imel na razpolago, se vseh enostavno ni bilo mogoče dotakniti. Izredno zanimivo je bilo predstavljeno zdravljenje hipertenzije pri starejąih ljudeh in bilo bi zanimivo sliąati ąe mnenja z ostalih področij, ki jih je v začetku navedel.

Naslednje predavanje je imel doc. dr. Rok Accetto in sicer: Zdravljenje arterijske hipertenzije - nov pristop. Cilj zdravljenja je čimbolje urediti krvni tlak z zdravili s čim manj stranskimi učinki ter seveda, da se dajejo le enkrat dnevno. S takim načinom se poskuąa čim manj vplivati na kakovost ľivljenja. Druga novost so učinkovite kombinacije zdravil: dve učinkovini sta pripravljeni v eni sami tableti, kar dodatno olająa ter izboljąa zavzetost za zdravljenje tako zdravnika kot bolnika.

Prof. dr. H. Gavras pa je predstavil novo zdravilo, lorsantan - antagonist angiotenzina II v kombinaciji s hidroklorotiazidom in omeni dve veliki ątudiji, ki bosta na podlagi predhodnega dela poskuąali pokazati dolgotrajne kardioprotektivne in renoprotektivne učinke lorsantana, podobne učinkom pri inhibitorjih ACE.

Z razpravo se je strokovni del srečanja tudi končal. Druľabni del, katerega se ľal nisem mogla udeleľiti, se je nadaljeval s piknikom na obali. Po pripovedovanju kolegov je bil tudi ta izredno dobro organiziran ter je minil v prijetnem in sproąčenem vzduąju.

Vsekakor je bil to v mnoľici strokovnih srečanj zares dobro pripravljen simpozij, tako po organizacijski kot po strokovni plati. Organizatorji so se odločili, da bo seminar trajal le uro in pol, verjetno zaradi tega, da bi obdrľali pozornost posluąalcev do konca na visoki ravni. To jim je vsekakor uspelo, čeprav bi bilo zanimivo tako izkuąene klinike, kot so bili ti trije predavatelji, posluąati dlje časa, da bi lahko ąe natančneje predstavili problematiko, ki jim predstavlja poklicni izziv, nam pa vsakodnevno delo v ambulantah.
 

Tonka Poplas Susič

Klinična ortodontija - obravnava malokluzij s fiksno tehniko ravnega loka


Dr. M. Milačić, predavatelj in prim. M. Rejc Novak, predsednica Slovenskega ortodontskega druątva.

Slovensko ortodontsko druątvo je v Ljubljani organiziralo seminar obravnave malokluzij s tehniko ravnega loka. Kot predavatelj je bil povabljen dr. Milan Milačić, predstojnik oddelka za ortodontijo v Sionu v ©vici in član Evropskega zdruľenja ortodontov (European Board of Orthodontics), strokovnjak, ki nam je s svojimi bogatimi izkuąnjami pokazal pot k uspeąni obravnavi zahtevnejąih primerov malokluzij s fiksno tehniko ravnega loka.

V soboto in nedeljo, 4. in 5. julija 1998, je v dvorani tovarne Lek - Ljubljana, kjer ima po besedah predstavnice gostitelja Slovensko ortodontsko druątvo svoj domicil, potekal seminar iz klinične ortodontije z naslovom: Zahtevnejąi primeri obravnave malokluzij s tehniko ravnega loka. Slovenskim specialistom in specializantom iz zobne in čeljustne ortopedije so se pridruľili tudi kolegi iz drľav na ozemlju nekdanje Jugoslavije.


Udeleľenci srečanja pred stavbo pokrovitelja.

V uvodu je bila natančno predstavljena izdelava ątudijskega modela kot edinstvenega dokumenta v medicini. Sledila je predstavitev diagnostičnih postopkov in prikaz obravnave hipodontij, hiperdontij, obseľnih tesnih stanj in malokluzij razreda II in III po Anglovi klasifikaciji, ki jih ątejemo med zahtevne primere malokluzij.

Presenečenje sta vsem prisotnim, zlasti pa dr. Milačiću, pripravili novi specialistki zobne in čeljustne ortopedije s predstavitvijo uspeąno zaključenih obravnav zahtevnih primerov malokluzij z omenjeno fiksno ortodontsko tehniko, in s tem potrdili kakovost tovrstnega izobraľevanja.

Raząli smo se polni vtisov, v pričakovanju naslednjega srečanja.
 

Irena Matjan

Vzpostavitev Indok dejavnosti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije

V letu 1997 smo na Zavodu vzpostavili sistem nove informacijsko dokumentacijske dejavnosti. Osnovni namen je pregleden in urejen način zbiranja, urejanja in raząirjanja strokovnih informacij in literature s področja zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene ekonomike in sorodnih področij, v skladu z ľe opredeljenimi standardi za izvajanje tovrstne dejavnosti v Sloveniji (Standardi za specialne knjiľnice, Zakon o knjiľničarstvu). Specialna knjiľnica bo postavljena v vlogo dejavnega in učinkovitega vmesnika razvojno-raziskovalnih, izobraľevalnih in projektno-poslovnih procesov v matični organizaciji in navzven.

Vzpostavitev je potekala na več ravneh (pravni, organizacijski, informacijski vidiki) v okviru obstoječe organizacijske strukture Zavoda. Z izbrano programsko aplikacijo Lotus Notes, ki omogoča podporo skupinskega dela, smo z aplikacijo Indok preko skrbnikov povezali vse Območne enote Zavoda v vseh večjih slovenskih krajih. V prvi polovici leta 1997 smo izvedli popis vse strokovne literature, z organizacijskimi navodili zagotovili prejem arhivskih izvodov dokumentov v Indok, poenotili vpise v skupno bibliografsko zbirko publikacij, zagotovili sistematično nabavo novega gradiva, obveąčanje in izposojo. Vzajemni katalog nam omogoča pregled nad zbranimi publikacijami ne glede na lokacijo, pregled novosti za vse vrste gradiva, akcije izposoje, pregled vsakega uporabnika nad stanjem svoje izposoje, statistične obdelave, različne načine iskanja in pregledovanja po nastalih zbirkah.

Poleg knjig, ki obsega zbirko preko 3000 enot, serijskih publikacij (1200 enot - letnikov) in avdiovizualnega gradiva, je za delo Zavoda pomembna zbirka dokumentov (2000 enot) internih aktov, razvojnih in strokovnih poročil, gradiv, sodelovanja s slovenskimi vladnimi in tujimi mednarodnimi inątitucijami - OECD, Evropska skupnost, Svet Evrope, AIM,WHO, Phare, pravil in navodil za izvajalce in zavarovance ter tečajna gradiva, ki skupaj predstavljajo obenem tudi elektronsko dostopne dokumente v polnem tekstu. Računalniąko podprt on-line katalog publikacij tako presega le bibliografski popis vseh publikacij na Zavodu in preraąča v "elektronsko knjiľnico", ki omogoča hitrejąi pretok informacij in laľjo dostopnost do strokovne literature vsem zainteresiranim s svojega delovnega mesta.

Zanimiv je pregled objav v medijih v zvezi z delom Zavoda, prav tako sproti dostopen v letu 1998 (okoli 1000 enot), aplikacija pa omogoča tudi vodenje bibliografij razvojnih in raziskovalnih delavcev Zavoda in naročil dobaviteljem strokovne literature.

Poleg slovenskih serijskih publikacij s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, zakonodaje, medicine, zdravstvene ekonomike, prejema Indok redno tudi naslednje kakovostne tuje strokovne revije: American journal of therapeutics, Health Economics, Health Policy and Planning: a journal on helath in development, International journal for Quality in Health Care, Journal of Health Economics, Publications of the European Communities: katalog izdanih publikacij Evropske skupnosti, Recht und Politik im Gesundheitswesen.

Pravno in organizacijsko dejavnost opredeljuje sprejeti Pravilnik o Indok dejavnosti ter Navodilo o knjiľničnem redu, ki ju je potrdil Knjiľnični odbor, ki kot vrhovno telo sprejema načrt dela, potrjuje sklepe in skrbi za nadzor nad rednim delom Indoka.

Dne 7.12.1997 je Zavod prejel tudi uradno potrdilo o registraciji Indoka kot specialne knjiľnice v slovenskem knjiľnično-informacijskem sistemu, medtem ko dejavnosti sodelovanja in medbibliotečne izposoje potekajo ľe dalj časa.

Dejavnost je predstavljena v okviru Zavodove domače strani tudi na Internetu (http://www.zzzs.si/), pod področjem Publikacije/Indok, kjer se poleg izdajateljske dejavnosti predstavi tudi Indok z javno dostopnimi zbirkami publikacij in bibliografij, ki so tako preko domače strani dostopne tudi ąirąi javnosti.

Organiziran Indok nudi podporo vsem strokovnim sluľbam na Zavodu s strokovno literaturo in dokumentacijskimi informacijami: za raziskovalne, razvojne, izobraľevalne projekte in aktivnosti, ki so pomembne za strateąke upravljalske odločitve razvoja slovenskega sistema zdravstvenega zavarovanja in tako neposredno prispeva k uresničevanju ciljev Zavoda.

Aktivna vloga v Knjiľničnem sistemu Slovenije, medknjiľnična izposoja, ter seveda predvsem storitve in gradivo specialne knjiľnice pa so osnovni elementi, ki so zanimivi tudi za zunanje uporabnike in ąirąo javnost.

Bralci Izide, če vas zanima strokovna literatura s področja zdravstvene ekonomike, načrtovanja, prava, organizacije in drugih specialnih ved na področju problematike zdravstvenega zavarovanja, vabljeni v novo specialno knjiľnico.

Informacije in medbibliotečna izposoja: Ivana ©tirn Bončina, ZZZS - Indok, Mikloąičeva 24, 1507 Ljubljana, tel.: 06117 21 238, fax: 061 312 182, URL: http://www.zzzs.si/.

Ivana ©tirn Bončina

Zdravniąki zbornica Slovenije

ruąi zdravstveni dom Ljubljana

Z naslovom sem ľelel povzeti sporočila iz javnih medijev, ki smo jih prebrali, ...


V tem prispevku ...

Marko Bitenc

Akademik prof. dr. Franc Čeleąnik

(1911 - 1973)

25-letnica njegove prezgodnje smrti in 50-letnica Klinike za čeljustno kirurgijo v Ljubljani


Akad. prof. dr. Franc Čeleąnik.

Pisati o prof. dr. Francu Čeleąniku je tako izziv kot odgovornost. Njegova ľivljenjska pot je bila polna padcev in vzponov. Vse ľivljenje je hitel, kot bi vedel, da mu ni namenjeno dolgo ľivljenje. Bil je ustanovitelj Klinike za maksilofacialno in oralno kirurgijo in njen prvi profesor. V SAZU je bil sprejet leta 1969. Za svoje pedagoąko in znanstveno delo, za izvirne metode rekonstrukcije trdega neba, za dvofazno zaporo obojestranske heiloshize v vertikalnem zaporedju, za plastično zaporo antrooralnih komunikacij in drugo je bil nagrajen s častnim članstvom nekaj francoskih stomatoloąkih zdruľenj in z lovrieto Francoske akademije znanosti. Postal je prvi predsednik Evropskega zdruľenja maksilo-facialnih kirurgov in pozneje njegov častni član.

Rojen v Podkorenu je po osnovni ąoli v Kranjski Gori maturiral na realki v Ljubljani, končal prva dva letnika medicine ter promoviral leta 1934 v Gradcu, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ľivljensko sopotnico gospo Grete Keil. Dr. Joľe Rant ga je navduąil za zobozdravstveno delo. Specialistični izpit je opravil v Zagrebu pri prof. dr. Čuparju.

V vojnih letih je do leta 1944 načeloval ljubljanskim zobozdravnikom, simpatizerjem osvobodilne fronte. Tega leta se je moral umakniti v gozd k partizanom, bil ujet in interniran v taboriąče Mauthausen kot ątevilka 108822.

Po koncu vojne se je vrnil v Ljubljano. Umrl je 28. avgusta 1973. Pred smrtjo je poslednjič obiskal svoj rojstni kraj, kjer so se rodili mnogi učeni ljudje, tudi akademik prof. dr. Franjo Kogoj, svetovno znani dermatolog.

Predstavitev knjige "Kirurgovo ľivljenje" pod lipo v Podkorenu. Od leve: ľupan g. Joľe Kotnik, prim. Velimir Vulikić, dr. stom. in zbor brhkih Podkorenčank.

Podkoren, petek 7. avgust 1998

Proslavo, posvečeno delu prof. dr. Franca Čeleąnika je pod krajevno staro lipo odprl gospod ľupan Kranjske Gore Joľe Kotnik in poudaril pomembnost dogodka za sam Podkoren, Kranjsko Goro in Slovenijo.

Biografski roman "Kirurgovo ľivljenje", ki je iząel ob tej priliki, sijajno delo izpod peresa prim. Velimira Vulikića, dr. stom., namenjeno spominu na profesorja, učitelja, raziskovalca, njegovi vdanosti stroki, poklicu in bolnikom, je predstavil avtor sam z njemu značilno skromnostjo. Po zapetih pesmih domačega zbora in branju delov poglavij iz knjige, je prof. dr. Milivoj Perko, ki je na proslavo priletel s Züricha, obudil spomin na profesorja in prenesel pozdrave Klinike za čeljustno kirurgijo v Zürichu. Del, napisan v nemąkem jeziku, je dovrąeno prevajal prof. dr. Zvone ®ajdela, ki se je tudi zahvalil prof. dr. F. Čeleąniku za vse, kar je storil v korist slovenske stomatologije.

As. mag. Zvonka Zupanič Slavec z Inątituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete je dala poudarek zgodovinskemu razvoju Medicinske fakultete in času, ko je deloval profesor in ustvarjal slovensko stomatologijo.

Po svečanosti pod lipo smo se odpravili k njegovi rojstni hiąi, kjer je ątevilnim prijateljem, sodelavcem, znancem in krajanom ob spominski ploąči spregovorila spoątovana gospa akademikinja prof. dr. Lidija Andoląek Jeras. Predstavila je lik edinega slovenskega stomatologa, akademika, prof. dr. Franca Čeleąnika.

Spominsko ploąčo je odkril ľupan Kranjske Gore g. Joľe Kotnik. Po domači zaseki in kozarčku medice smo se po prijetnem kramljanju in kraljevski hrani v gostilni "Vitranc" raząlipozno popoldne. Bodimo ponosti na vzornika akademika profesorja dr. Franca Čeleąnika - Radka in njegova dela.

Franc ©tolfa

Tradicionalni rafting ortodontov


Udeleľenci raftinga.

Slovenski ortodonti smo spet na rafting ąli.
Tradicija je ľe obvezna - tokrat na Savi smo bili.
Je Bohinjka pod vesli mirno, krotko tekla.

Le kaj nam bo drugo leto Soča rekla?

Krista Sever Cimerman

Naąli smo tiskarskega ąkrata

®e nekaj let se je skrival v uredniątvu revije Isis. Če smo se ąe toliko trudili, da bi bilo v reviji čim manj tiskarskih vsebinskih in napak, nam jo je vselej zagodel in se nato smejal. Sedaj smo ga naąli in vam ga narisali. Vkljub temu ne vemo, ali smo se mu s tem zamerili in nam bo poslej ąe bolj nagajal, ali pa je toliko samovąečen, da bo sedaj ko ga poznate manj nagajiv.


Marko Zupan

A v prejąnji ątevilki nam jo je ąe posebej poąteno zagodel. Tako je pod sliko Marka Zupana priznanega nevrologa in odličnega violinista iz Celja napisal, da je to nič več in nič manj kot Marko Demąar, ugleden zdravnik iz Ljubljane in bivąi kandidat za predsednika republike.

V Poročilu z zasedanja Skupąčine Zbornice Slovenije smo v odstavku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniąkih tarifah 2. sklep zapisali tako, da smo izpustili zadnji stavek. Brez njega pa je sklep nepopoln. Pravilno se morata oba sklepa o zdravniąki tarifi glasiti takole:

  1. SKLEP: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o zdravniąkih tarifah se obravnavajo po hitrem postopku.

  2.  

     

    Glasovanje: ZA:56 PROTI: 0 VZDR®ANI: 1

    Sklep je bil sprejet z večino glasov.

  3. SKLEP: Sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o zdravniąkih tarifah in se preoblikujev predlog. Sprejme se predloľeni predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o zdravniąki tarifi.
Glasovanje: ZA: 57 PROTI: 0 VZDR®ANI: 0

Sklep je bil soglasno izglasovan.

Za napako se opravičujemo. Zahvaljujemo predsedniku odbora za zobozdravstvo, ki nas je na napako opozoril!

Izpadel je tudi avtor fotografij pri prispevkih .... ®e več mesecev z revijo Isis uspeąno sodeluje ątudent medicine, računalniąki navduąenec in fotograf, Amadej Lah.

Med rezultati medicinskega duatlona je v skupini zdravnikov bil imenovan gospod Maksimiljan Kac, ki pa je po poklicu diplomirani ekonomist in je tekmoval izven konkurence.

Ker vsega le ne moremo pripisati naąemu tiskarskemu ąkratu, se Vam opravičujemo za vse napake, ki so nastale.


Srečanje vseh slovenskih zdravnikov

(doma in po svetu)

Svetovni slovenski kongres je organiziral prvo srečanje slovenskih zdravnikov, ki delujejo po vseh drľavah sveta. Pri organizaciji so sodelovali tudi: Zdravniąka zbornica Slovenije, Slovensko zdravniąko druątvo, ministrstvo za zdravstvo, ministrstvo za znanost in Urad za Slovence po svetu, predstavniki slovenske farmacevtske industrije in druge pomembne institucije iz Slovenije in drugod.
 


Dr. Joľe Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

V idilično okolje Bleda in Otočca se je od 16. do 20. septembra 1998 podalo več kot 50 slovenskih zdravnikov iz domovine in tujine. Kot je v pozdravnem nagovoru ob uradnem odprtju srečanja poudaril dr. Pleskovič, prvi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, so srečanje organizirali zato, da si zdravniki medsebojno izmenjajo znanje in izkuąnje, kar je pomembno za svetovni napredek. "Ko je dr. Ciril Rozman reąil ľivljenje svetovno znanemu tenoristu Carerrasu, so o tem doseľku poročale vse ameriąke televizije. Povsod so povedali, da je dr. Rozman slovenskega rodu. Bil sem ponosen, da sem Slovenec." je osnovno sporočilo srečanja plastično prikazal dr. Pleskovič. Srečanje je toplo pozdravila nova ameriąka veleposlanica v Sloveniji, predstavniki slovenske vlade: v imenu ministra za zdravstvo prim. Janez Zajec, dr. med., v imenu Urada za Slovence po svetu prof. Mihaela Logar. Zbranim zdravnikom je spregovoril prof. dr. Primoľ Rode, poslovni direktor Kliničnega centra v Ljubljani, gospod Franc Koąir, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter gospod Vinko Govc, ľupan Bleda. Udeleľence je, seveda, ąe posebej toplo pozdravil dr. Janez Bernik, predsednik SSK. "Letos se v naąi drľavi spominjamo 150. obletnice prvega slovenskega narodnega programa. Upam, da bo prvo Srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu kot povezovalna nitka prispevalo k resničnosti skupnega uveljavljanja slovenske kakovosti doma in v svetu." je zapisal v uvodniku zbornika, ki je iząel ob pričetku srečanja.


Gospa Marija Bernik, neutrudna moderatorka, povezovalka in nasploh "duąa" srečanja.

Petdnevno srečanje se je pričelo s predseminarsko okroglo mizo z naslovom Mednarodno strokovno sodelovanje, specializacije in ątudijske izmenjave, kjer so se zbrali vrhunski strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Po pozdravnem nagovoru gospoda Danijela Starmana, predsednika Slovenske konference SSK, so dr. Mladen ©olar iz Maimonides Hospital Brooklyn, New York, ZDA; dr. Marco A. Kriľ iz Hospital Neuropsihiatrico "Jose T. Borda", Argentina; prof. dr. Zoran M. Arneľ, dr. med., predstojnik oddelka za plastično kirurgijo in opekline KC, predsednik Zdravstvenega sveta R Slovenije; prof. dr. Matija Horvat, dr. med., predstavnik Medicinske fakultete v Ljubljani; Borut Gubina, predstavnik Zdruľenja slovenskih ątudentov medicine (SLOMSIC); asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik Zdravniąke zbornice Slovenije; prof. dr. Stane Repąe, dr. med. in prof. dr. Jurij ©orli, dr. med. predstavnika Slovenskega zdravniąkega druątva, izčrpno osvetlili slovenske doseľke ter potrebne korake za boljąe vključevanje v mednarodne tokove.


Predseminarska okrogla miza je bila zelo dobro obiskana.

V četrtek, 17. septembra 1998, so predavali priznani slovenski strokovnjaki s področja zdravstva o staranju, raku in prehrani ter etiki v medicini.

V petek, 18. septembra 1998, so se udeleľenci zjutraj zbrali na Otočcu na javni okrogli mizi o reformi v zdravstvu, popoldne so se nadaljevale predstavitve dela slovenskih zdravstvenih raziskovalcev po svetu.


Na obrazih udeleľencev je odsevala resnost obravnavanih tem.

V soboto, 19. septembra 1998, so na Trąki gori ustanovili iniciativni odbor za povezovanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu. Podrobneje bomo program odbora objavili v prihodnji ątevilki revije Isis.

Elizabeta Bobnar Najľer
Foto: Amadej Lah.

Otroąka nevrologija v Ljubljani


 


Prof. dr. Milivoj Veličkovič Perat, predsednik organizacijskega odbora.

Otroąka nevrologija je razmeroma mlada, vendar hitro serazvijajoča medicinska stroka. Svetovne kongrese organizira na tri do ątiri leta, letoąnji, ľe osmi po vrsti je bil od 13. do 17. septembra v Ljubljani. Vsi dosedanji kongresi mednarodnega Zdruľenja za otroąko nevrologijo (ICNA) so bili organizirani v najbolj razvitih deľelah na svetu, zato je bilo za slovensko stroko najviąje priznanje, da je bil osmi organiziran prav pri nas. Tovrstni svetovni kongresi so organizacijsko in strokovno izjemno obseľni in zahtevni, saj se jih udeleľi veliko strokovnjakov z vsega sveta. Letoąnji je bil rekorden, s preko 1.000 udeleľenci iz okoli 70 drľav. Organizacijski odbor se je, pod vodstvom prof. dr. Milivoja Veličkoviča Perata, kar 12 let pripravljal na ta pomembni dogodek. Ker je Slovenija relativno slabo povezana s svetom, se je organizacijski odbor odločil za organizacijo ątevilnih pred in pokongresnih satelitskih simpozijev in sestankov, zato, da so ątevilni udeleľenci priąli najprej v Evropo (London, Istambul), nato v bliľino Ljubljane (Benetke, Bled, Dunaj, Budimpeąta), ter 13. septembra v Ljubljano.


Častni pokrovitelj kongresa je bil predsednik Republike Slovenije gospod Milan Kučan.
 


Velika dvorana Cankarjevega doma je bila dodobra napolnjena.
 


Kongres so spremljali tudi kulturni dogodki, na katerih so sodelovali vrhunski slovenski glasbeni pouustvarjalci.

Na kongresu so vrhunski strokovnjaki obravnavali vsa starostna obdobja otroka, od novorojenčka do mladostnika. Poleg temeljnih raziskav na področju razvoja moľganov in njihovega delovanja so obravnavali problematiko ohranjanja kakovosti zdravja preľivelih novorojencev, genetske motnje, rakave bolezni, moľganske poąkodbe, cerebralno paralizo, infekcijske bolezni, epilepsijo, učne teľave in etične probleme pri obravnavi otrok z nevroloąkimi boleznimi. Posebne teme so obravnavale najnovejąe diagnostične in terapevtske metode kot tudi nove informacijske metode v medicini. Seveda je bil tako obseľen kongres najlepąa priloľnost za podajanje in primerjanje stanja v posameznih drľavah.
 

Elizabeta Bobnar Najľer
Foto: Amadej Lah.

Nov zdravstveni dom v Novi Gorici


Novi prostori Zdravstvenega doma Nova Gorica

Ob letoąnjem prazniku mestne občine Nova Gorica in 50-letnici mesta Nova Gorica je bila odprta II. faza novega zdravstvenega doma v Novi Gorici. Slovesnosti se je udeleľilo veliko občanov in zdravstvenih delavcev, saj so na to pridobitev čakali preko deset let. Ker domujeta v novem Zdravstvenem domu dva zavoda, zobozdravstveno in osnovno zdravstvo, sta otvoritev pozdravila oba direktorja: prim. Rafael Podobnik, dr. stom. in Miha Demąar, dr. med. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik gradbenega odbora in ľupan mestne občine Nova Gorica Črtomir ©pacapan ter drľavna sekretarka za osnovno zdravstvo prim. Dunja Piąkur Kosmač, dr. med. Pomembnost dogodka sta s svojo prisotnostjo potrdila pravosodni minister g. Tomaľ Maruąič in minister za obrambo g. Alojzij Krapeľ.

Zdravstveni dom ima v novem delu 2.500 kvadratnih metrov, od katerega. Polovica je namenjena zobozdravstvenemu in polovica osnovnemu zdravstvu. Vrednost prenove I. in II. faze znaąa okoli 800 milijonov tolarjev.

V daljnem letu 1947 je bilo na tem območju smo 5 zdravnikov, sedaj samo v osnovnem zdravstvu deluje 46 zdravnikov in specialistov, 8 zasebnih zdravnikov in specialistov s koncesijo. Leta 1950 je za zobozdravstvo skrbelo 5 dentistov in en zobozdravnik. Sedaj dela 10 ąolskih zobozdravnikov, 18 zobozdravnikov za odrasle prebivalce ter 7 specialistov zobozdravstvenih strok.

Prenova vseh prostorov zdravstvenega doma ąe ni končana, saj potrebuje tako mesto, kot njegova okolica tudi opremo za uspeąno delovanje, ki bo dostopno in prijazno do vseh ljudi.
 
 

Anton Prijatelj

prejąnji članek

naslednji članek

X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/