Ministrstvo za zdravstvo je 14. septembra 1998 organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so javnosti predstavili uspehe in neuspehe dogovora o ukrepih za izboljąanje razmer v zdravstvu. Dogovor so 15. aprila 1998 podpisali predstavniki ministrstva za zdravstvo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniąka zbornica Slovenije, Slovensko zdravniąko druątvo, Sindikat Fides in direktorji regijskih bolniąnic. Izpolnjevanje ukrepov, zapisanih v dogovoru, je bil pogoj za dvig zdravniąkih plač.

Na novinarski konferenci so spregovorili minister, dr. Marjan Jereb, drľavni sekretar, prim. Janez Zajec, predsednik Zdravniąke zbornice, asist. mag. Marko Bitenc, predsednik sindikata Fides, Konrad Kuątrin, dr. med., generalni direktor ZZZS, Franc Koąir, poslovni direktor Kliničnega centra, prof. dr. Primoľ Rode in Nada Irgolič, direktorica Urada za zdravila na ministrstvu za zdravstvo.

Sploąna ocena ministra je bila, da ukrepi potekajo v skladu z dogovorom na vseh področjih razen na področju cene zdravil. Medtem ko sta slovenska proizvajalca dvignila cene, kot je bilo predvideno, so tuje farmacevtske druľbe ohranile vse cene. Namesto prihranka se tako zdravstveni sistem sooča z zviąanjem porabe sredstvev. Marko Bitenc, Franc Koąir in Konrad Kuątrin pa so poudarili predvsen pomeben dvig kakovosti storitev.

Kratkoročni ukrepi

1. Zniľanje čakalnih dob pri izvajalcih javne zdravstvene sluľbe - čakalne dobe so se bistveno zniľale. Ko je povedal prof. dr Primoľ Rode v Kliničnem centru v kar 58 ambulantah od 126 ni čakalne dobe za prve nenujne preglede.
2. Ukinitev samoplačniąkih ambulant pri izvajalcih javne zdravstvene sluľbe - Ministrstvo za zdravstvo je s sklepom ukinilo vse samoplačniąke ambulante. Za delovanje pod novimi pogoji je za posamezne ambulante zaprosil in jih tudi le Klinični center, vendar le za kontrolne preglede.
3. Uskladitev ątevila delujočih ambulant s ątevilom plačanih timov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vodstva zavodov zagotovijo pregled izrabe delovnega časa zdravnikov na oddelkih in specialističnih ambulantah in koliko delajo za druge programe (raziskave, izobraľevanje, drugi projekti). Točka je v celoti realizirana.
4. Obvezno naročanje bolnikov v ambulantah primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja na uro in vpeljava čakalnih knjig, vezane na posameznega zdravnika. Točka je v celoti realizirana.
5. Uveljaviti Pravilnik Ministrstva za zdravstvo o kategorizaciji slovenskih bolniąnic. Točka je v celoti realizirana.
6. Sprejeti odredbo ministra o minimalni - nujni deľurni sluľbi za vsak zdravstveni zavod. Vsem zavodom je Ministrstvo za zdravstvo sporočilo, da se deľurstvo v Sloveniji lahko opravlja le v trajanju 12 ur, razen ob sobotah in nedeljah. Le v izjemnih primerih pa 16 ur (če je kadrovska situacija taka, da na oddelku niso prisotni več kot dva ali trije zdravniki). Do konca oktobra bodo bolniąnice v Sloveniji prejele natančen razpored deľurnih mest za posamezno bolniąnico.
7. Pripraviti strokovne podlage za racionalno predpisovanje zdravil na recept in predpisovanje tehničnih pripomočkov ter predlagati strokovne ukrepe za zniľanje stroąkov. Točka je v realizaciji. Zdravniąka zbornica Slovenije je imenoval posebno komisijo za zdravila, ki je pripravila prvi pregled in priporočila za racionalno rabo zdravil. Pregled je v posebni prilogi revije Isis iząel 1. avgusta 1998.
8. Ministrstvo za zdravstvo bo skupaj z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdalo Pravilnik o oblikovanju cen zdravil v Republiki Sloveniji. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu, maja 1998. Realizaicja ąe ni v celoti izpeljana, saj so se cene domačih proizvajalcev sicer dvignile, tujih pa ne spustile. Ministrstvo za zdravstvo načrtuje druge ukrepe za uveljavitev pravilnika.

Srednjeročni ukrepi

1. Priprava Zakona o zdravniąki sluľbi za drugo branje. Točka je v celoti realizirana.
2. Izdelava poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike. Sestanek je sklican za drugo polovico septembra 1998 in naj bi ibl predvidoma končan do konca leta 1998.
3. Izdelava kolektivne pogodbe za zdravstveno nego. Točka je v celoti realizirana.
4. Dosledno uveljaviti v vseh zdravstvenih dejavnostih - panogah, standardizacijo (primerljivosti posameznih regij in izvajalcev). Točka je v celoti realizirana.
5. Določiti ątevilo koncesij za zasebnike v javni zdravstveni mreľi. Točka 5 je v realizaciji. Za leto 1998 so bile koncesije podeljene, za leto 1999 bo do konca prihodnjega meseca napravljen natančen seznam moľnih koncesij v javni zdravstveni mreľi.
6. Izdelava kriterijev za ątevilo obravnavanih bolnikov na ambulantni način pri posameznih dejavnostih za pogodbeno dogovorjeni čas z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dogovor je sklenjen, realiziran pa bo v sistemu financiranja za leto 1999.
7. Izdelava priporočil za določitev trajanja zmoľnosti za delo pri posameznih boleznih zaradi poenotenja odločitev zdravniąkih komisij o trajanju nezmoľnosti za delo. Točka 7 ni realizirana v celoti. Izdelovanje kriterijev nezmoľnosti za delo zahteva daljąi proces, ker je potrebno, potem ko se stroka opredeli do trajanja nezmoľnosti za delo za posamezno obolenje, zadevo sprejeti ąe na Zdravstvenem svetu. Celotni postopek bo potekal do konca leta 1998.
8. Določitev minimalnih diagnostičnih postopkov na primarni ravni pred poąiljanjem bolnikov na sekundarni oziroma terciarni nivo. V pripravi je pravilnik o postopkih na primarni ravni pred poąiljanjem bolnikov na sekundarni nivo. Pomembna novost v tem pravilniku je, da se bo moral lečeči zdravnik ąe pred napotitvijo bolnika na sekundarni nivo obvezno (pisno, telefonsko ali osebno) konzultirati s specialistom.
9. Izdelati analizo delovnih mest, pri katerih se ugotavlja ąkodljive vplive na zdravje zaposlenih. Z danaąnjim dnem (14. 9. 1998) je končan razpis za izdelavo analize delovnih mest, pri katerih se ugotavlja ąkodljive vplive na zdravje zaposlenih. Izdelava te ątudije bo upoątevana v kolektivni pogodbi za zdravnike. Ko bo podpisan Dogovor tudi o kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, pa bomo podobno analizo izdelali tudi za zaposlene v zdravstveni negi.

	prejąnji članek	naslednji članek