Pravzaprav s farmakologijo ľe od vsega začetka nimam prave sreče: na izpitu na fakulteti sem profesorja razočarala, ker nisem znala opisati rastline naprstec, (digitalis). Nameravano desetko je prenaredil v devet. "Grmovnica je vendar, kolegica!" je grmel. "Vsi ljubljanski vrtovi so je polni. In cvet lahko nataknete na prst - odtod ime!"

Moja prva sluľba je bila v ąolskem dispanzerju enega ljubljanskih zdravstvenih domov. Skoraj redno sem morala vsak mesec na "pogovor" k direktorju. "Mlada kolegica" sem namreč (menda) pisala zelo drage recepte! Zgoraj citirani profesor nas nikdar ni poučil o ceni zdravil. Samo zdravila prve, druge izbire, vmes ąe kak naprstec, o cenah pa nič!

Prvo "polarizacijo" zdravil, njihova "naelektrenja" na pozitivno in negativno listo, sem nekako prebrodila.

Letoąnje pismo "Vsem lekarnam, javnim zavodom in zasebnim zdravnikom" (datirani 13.07.98, stopilo v veljavo 18.07.98, 8 dni po objavi v Uradnem listu) pa me je znova adrenaliziralo. Ne le, da je novi seznam zdravil na negativni listi napisan povsem nepregledno, po farmakoloąkih skupinah; "dopolnitev liste zdravil" je stopila v veljavo sredi poletja. Res simpatično! Polovica "sploąnjakov" (mednje sodim) na dopustu, druga polovica pa gara za dva (tri?). Pri kolegih specialistih, ki sicer piąejo manj receptov oz. zdravila le iz posameznih farmakoloąkih skupin, je bilo kadrovsko stanje podobno. Res prikladen čas za brskanje po listi in iskanje pozitivnih paralel, medtem ko v vroči in prepolni čakalnici menca mnoľica tvojih in podmnoľica kolegovih pacientov.

Da ne govorimo o razočaranih obrazih pacientov, ko (neprevidneľ!) napiąeą znano zdravilo, ne da bi preveril njegovo negativnost (ti, ti, ti,!). Pacient po soočenju s ceno v lekarni seveda ľeli novega ("Plačal ľe ne bom! So v lekarni rekli, da napiąite nov recept!"). Nič laľjega . ©tevilo receptov, ki jih prejme posamezen sploąni zdravnik, je omejeno; recepti prihajajo vsake tri mesece in niti dan prej, če ti jih zmanjka predčasno, potem... Napačno napisane pa si lahko zataknete za klobuk, če ga nosite.

Navduąila me je odkritost in resničnost nekaterih trditev iz spremnega dopisa k listi. "Komisija je prerazvrstila praviloma samo zdravila z isto učinkovino..." Pojem "praviloma" je očitno silno raztegljiv. ®al ne utegnem preverjati vsakega od zdravil na listi; ampak predvsem tista, ki jih pri svojem delu največkrat srečujem. Vsaj dva sem (ľe) naąla, čigar učinkovina je vsebovana le v "negativnem" zdravilu: Adavin (nicergolin) in Moralis (meloksikam). Obe zdravili (po mojih izkuąnjah) predpisujemo relativno pogosto tako sploąni zdravniki kot specialisti. Zato naj mi bo odpuąčeno, če utemeljeno dvomim v naslednji stavek iz tega dopisa: "Pri prerazvrąčanju zdravil na liste je komisija v prvi vrsti upoątevala potrebe zavarovanih oseb." In tisti najbolj marljivi od vas, ki ste se naučili na pamet danes obravnavano listo, ste opravili Sizifovo delo! Predzadnji stavek v dopisu naznanja, da se bo lista spreminjala. Da mi, uporabniki, ne bi slučajno zaspali od dolgočasja in brezdelja.

(P.S. Danes, ko oddajam ta članek, 03.09., se je na moji mizi v ambulanti znaąla nova verzija liste, tokrat po abecednem seznamu. Nekdo mi bere misli! Sedeminątirideset dni po izidu prve liste, pa vendar!).

Navduąujejo me tudi druge novice: oni dan so mediji prijazno namignili ąiroki javnosti, da je eden od razlogov za septembrski dvig cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja tudi realizacija zahtev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike - septembra naj bi se količnik dvignil za 0,28 (kar znese, mislim, okoli osem tisoč SIT). Pa si mislim dalje: če ZZZS tako odkritosrčno in natančno razlaga svoje proračunske zagate, zakaj ne bi zavarovancem obelodanili vseh navodil, po katerih naj bi (mi, sploąni zdravniki) delali.

Npr.: en obisk (pregled) - ena diagnoza. ®enici, ki teľko hodi, pride v ambulanto z lističem ("Vse pozabim!") in ľeli potoľiti za več teľav (npr. glivične spremembe na nohtih, bolečine v kriľu, slabąi vid), smo dolľni zapreti usta ľe po prvi diagnozi (pregled nohtov in njihove okolice, ev. otip perifernih pulzov) in jo ljubeznivo potisniti skozi vrata. Naj se naroči za drugič! Menda ja ne bi opravili treh prvih pregledov treh organskih sistemov, ąifrirati pa smemo le eno storitev?! Ali pač?

Tudi to, da je ątevilo receptov omejeno, bo zavarovance zanimalo. ("Ali mi lahko napiąete ąe en recept zdravil za pritisk- za rezervo? Da ne bom spet hodil... Kaj pa kontracepcijske tablete za ľeno? Njen zdravnik je na dopustu, pa ji jih bo zmanjkalo.")

O tem, koliko pacientov na uro bi morali pregledati, da bi izpolnili normativ količnikov, bi tudi kazalo informirati "uporabnike". Npr. takole: "Prvi pregled naj bi ne trajal več kot 7 minut (podatek sem si izmislila)."

Tako bi se mi, zdravniki, znebili svojega "tamponskega" poloľaja. Doslej je ZZZS predpisovala, sestavljala pravilnike, liste, normative, mi pa smo z vsem seznanjali paciente (beri: bili strelovod za njihovo negodovanje). Poslej pa bi, recimo, lični in pregledni plakati v čakalnicah prevzeli to nehvaleľno razlagalno/opravičevalno nalogo. Tisti, ki predpisuje pravila (in/ali denar), naj jih tudi tolmači. Verjetno bo to laľe, kot da bi, poąiljali paciente, ko nam zmanjka "zelenih" receptov, kar denimo na Mikloąičevo...

Vse intenzivnejąi postaja občutek, spoątovane kolegice in kolegi, da smo osnovni problem slovenskega zdravstva prav zdravniki! Piąemo drage recepte, opravljamo preveč storitev, nenehno zahtevamo viąje plače. Kdo bi si mislil, da je borih 4000 zdravnikov (ątevilke nisem preverila), pribliľna dva promila slovenskega prebivalstva, tak trn v peti...

Kako reąiti slovenski zdravstveni proračun? Reąitev je na dlani! Torej?! 

	prejąnji članek	naslednji članek