Marija Brecelj



The Priory Hospital v Londonu, privatna psihiatrična bolnica z oddelkom za zdravljenje motenj hranjenja.

Oddelek, ki ga vodi profesor Hubert J. Lacey na St. George's Hospital Medical School v Londonu je med najstarejąimi oddelki za zdravljenje motenj hranjenja. Pred več kot tridesetimi leti ga je ustanovil profesor Artur H. Crisp, ki ga zaradi ątevilnih doseľkov na področju razumevanja in zdravljenja motenj hranjenja mnogi imenujejo očeta anoreksije. V aprilu letos se mi je ponudila moľnost, da se za dva meseca in pol pridruľim dobro uigranemu timu tega oddelka in se seznanim s praktičnimi pristopi v zdravljenju tovrstnih motenj.

Na St. George's Hospital sem priąla ľe konec aprila in tako letoąnjo pomlad preľivela v Londonu. Maj je bil res čudovit in večina Angleľev je soglaąala, da je bil s tem njihov bonus sončnih dni za letoąnje leto izkoriąčen ľe takrat. Zame je bilo to prijetno presenečenje. Oddelek, na katerega sem priąla, ima ľe več kot tridesetletne izkuąnje z zdravljenjem anoreksije nervoze. V zadnjih desetih letih so razvili tudi uspeąen program za zdravljenje multiimpulzivnih oblik motenj hranjenja, ki je eden redkih v drľavi. Te motnje je prvi opredelil prav profesor Lacey. Med njihovimi bolniki sem se zato lahko zabavala z različnimi angleąkimi narečji, celo bolniki s Severne Irske na oddelku niso redki. Pričakovanja so bila velika, kajti prav znanje, pridobljeno z lastnimi izkuąnjami, je v medicini zagotovo najdragocenejąe.

Motnje hranjenja so v danaąnjem svetu vse pogostejąe. V ZDA izpolnjuje kriterije za diagnozo anoreksije nervoze okrog 1% deklet starih med 16 in 25 let. Pogostost bolezni pri fantih je pribliľno desetkrat niľja. Bulimija nervoza je ąe pogostejąa, ocenjujejo, da prizadeva 2- 3% te skupine. Znano je, da so etioloąki faktorji motenj hranjenja ątevilni in heterogeni, in da socioloąki vidik z vplivom medijev o idealni ľenski, ne le postavi, ni izvzet. V zadnjih letih pa postajajo predvsem pri anoreksiji vse pomembnejąe raziskave genetskih predispozicij. Po ocenah naj bi bila pojavnost tovrstnih motenj v Sloveniji primerljiva z zahodnim svetom.

Oddelek za zdravljenje motenj hranjenja v St. George's Hospital je razdeljen na dva dela. Prvi nudi ambulantne in drugi bolniąnične programe zdravljenja. Natančna izbira pravega programa zdravljenja, predvsem pa motivacijska terapija pred vključitvitjo v katerikoli program, sta izredno pomembni za uspeh zdravljenja. V okviru ambulantnega dela oddelka so organizirani trije terapevtski programi, za zdravljenje anoreksij, bulimij in kompulzivnega prenajedanja. Osrednji del ambulantnega programa za zdravljenje bulimij sestavlja deset enournih terapij enkrat na teden, ki jim sledijo mesečna srečanja skozi obdobje enega leta. Z jasno opredeljenimi stopnjami zdravljenja poročajo o uspeąnosti le- tega pri 80 % bolnikov, vključenih v ta program. Ambulantno zdravljenje anoreksij je manj uspeąno in zahteva bistveno daljąo obravnavo.

Bolniąnični del obsega dva različna programa, za zdravljenje bolnic z restriktivno anoreksijo, t.j. tistih, pri katerih se je bolezen razvila zaradi močno zmanjąane količine zauľite hrane, in za zdravljenje bolnic z multiimpulzivnimi oblikami motenj hranjenja. Pri teh bolnicah so poleg motnje hranjenja prisotni ąe zloraba psihoaktivnih substanc, samopoąkodovalna vedenja, samomorilni poskusi, promiskuitetno spolno vedenje in kraja. Mnoge od teh bolnic izpolnjujejo tudi kriterije za postavitev diagnoze osebnostne motenosti. Zdravljenje le posameznega od simptomov običajno v takih primerih ni uspeąno, potrebno je prepoznati in zdraviti samo jedro impulzivnosti.

Drugi od bolniąničnih programov v St.George's Hospital je program za zdravljenje anoreksij. Cilj zdravljenja je vzpostaviti zdravo telesno teľo, naučiti se zdravih načinov hranjenja, zdravih načinov izraľanja čustev in razumeti razloge, ki so pripeljali v bolezen, ter začeti pot osebnostnega, predvsem čustvenega dozorevanja. Kljub osnovni psihodinamski orientaciji zdravljenja, potekajo na oddelku ątevilne tematske, kognitivno in vedenjsko orientirane skupine. Uspeąnost zdravljenja obolelih za anoreksijo kljub vsemu ni zadovoljiva. Anoreksija je kronična bolezen z najviąjo smrtnostjo med vsemi psihiatričnimi boleznimi. Smrtnost, opazovana v 20- letni ątudiji v St. George's Hospital, je 4%, to je tri do ątirikrat niľja kot v primerljivih ątudijah. Pribliľno tretjina obolelih trajno vzpostavi zdravo telesno teľo, druga tretjina ostaja sicer brez telesne prizadetosti, vendar v boju z boleznijo praktično vse ľivljenje. Kronično anoreksijo razvije 15 % obolelih. Takim so namenjene krająe oblike zdravljenja, katerih cilj ni doseči normalne, temveč vzdrľevalno teľo, ob kateri ostajajo ˝varneje˝ bolni.

Programa sta natančno strukturirana, trajata okrog osem mesecev in sta sestavljena iz bolniąnične in dnevne oskrbe. V program je hkrati vključenih do 25 bolnikov, v zdravljenju sodeluje uigran tridesetčlanski tim, v katerem je le polovica terapevtov zaposlena s polnim delovnim časom. V tim so vključene medicinske sestre in tehniki, delovni terapevti, psihoterapevti, socialni delavci, druľinski terapevti, psiholog in psihiatri. Ljudje iz vsakega od teh profilov delajo visoko profesionalno, skoraj vsi so vključeni tudi v individualno delo z bolniki. Neredki člani tima imajo tudi več izobrazb hkrati, kar poveča ne le pestrost njihovega dela in zadovoljstvo, temveč predvsem kakovost le- tega, ker vnaąajo vanj ąirino in večjo strokovnost. Najbolj presenetljiva je strokovnost in obseg dela, ki ga opravljajo medicinske sestre in tehniki. Ti so posebej izobraľeni za delo v psihiatriji, imajo namreč tri ali ątiri letno pomaturitetno izobrazbo iz tega področja. Tim deluje usklajeno, z natančno izdelanimi pristopi in cilji. Sestanku terapevtov je namenjen en dopoldan v tednu, ko na skupni viziti ocenjujejo napredovanje in nadaljnje potrebe posamezne bolnice oz. bolnika.

Starostna struktura bolnic na oddelku v St.George's Hospital je raznolika, od 17 do celo 50 in več let. Fantov je na oddelku v skladu z epidemioloąko sliko bolezni manj kot desetina.

Oddelek se bo v letoąnjem poletju pomembno okrepil ąe s pridruľitvijo pediatričnega oddelka za zdravljenje motenj hranjenja, ki ga vodi profesor Brian Lask, eden največjih strokovnjakov s tega področja.

Enkrat tedensko sem s profesor Lacey-jem prihajala na njegov oddelek v privatno bolniąnico, eno od The Priory Hospitals. Bolniąnica stoji na obrobju enega največjih londonskih parkov. V prijetno okolje prihaja na detoksikacijo in okrevanje kar nekaj angleąkih pop zvezdnikov. Oddelek za motnje hranjenja ima 25 postelj, vodijo ga trije psihiatri s ątirinajstčlanskim, izredno izkuąenim timom. Program zdravljenja je dokaj podoben programu v St. George's Hospital, posebne uspehe dosegajo v zdravljenju mlająih anoreksičnih deklet. Terapevtski pristop je prilagojen osebnostni strukturi bolnic z anoreksijo v poznih najstniąkih letih, deklet s to motnjo je na oddelku tudi največ. Tim na oddelku je izredno pester, terapevti se razlikujejo po starosti, spolu, rasi, ľivljenjskem stilu, kar predstavlja v psihodinamsko usmerjenih pristopih pomembno zanimivost in omogoča večjo prilagodljivost posameznikovim potrebam.

Dobra dva meseca moje londonske izkuąnje sta minila izredno hitro. Prijateljstva in poznanstva ljudi, od katerih sem se imela priliko učiti, porajajo izzive in nove ideje. Prepričana sem, da so take moľnosti izobraľevanja dragocene, zato se vsem, ki so me pri tem podprli, zahvaljujem za vzpodbudo in pomoč. 

	prejąnji članek	naslednji članek