Predavali sta dve domači strokovnjakinji s tega področja: prim. mag. Marija Zupan, predstojnica Oddelka za glavkom, Očesne klinike, Kliničnega centra v Ljubljani, ki je simpoziju tudi predsedovala, in asist. mag. Barbara Cvenkel, prav tako iz Očesne klinike. Gost simpozija je bil prof. dr. John Thygesen, M. D., iz Aigs Hospital, Copenhagen, Očesne klinike, iz Danske, ki je priznan mednarodni strokovnjak na področju oftalmologije, posebej ąe za glavkom. Osrednja tema so bila razmiąljanja o sodobnih pristopih v zdravljenju glavkoma, to je očesnega obolenja, pri katerem nastane nepopravljiva okvara vidnega ľivca zaradi očesnega tlaka, ki je za zdravo oko previsok.

Ker je izguba vida nepopravljiva, zdravljenje pa jo lahko upočasni oziroma zaustavi, je nujno potrebno zgodnje odkrivanje in zdravljenje glavkoma. Glavkom se skoraj vedno začne brez subjektivnih teľav bolnika. Bolniki ga zaznajo ąele takrat, ko je ąkoda ľe velika, to je, ko je uničenih ľe polovica ľivčnih vlaken vidnega ľivca. Zato je zgodnje odkivanje glavkoma nujno potrebno, pri čemer nam pomaga smokontrola vida. Ta se napravi tako, da si posameznik primerja vid med očesoma. Z izmeničnim pokrivanjem enega in drugega očesa opazuje nek predmet in poskuąa ugotoviti ali obstaja razloček v zaznavanju. Ugotovljeni razloček lahko pomeni začetno glavkomsko okvaro, kar je potrebno dokazati ąe s pregledom pri očesnem zdravniku.

Obolenje je pri dojenčkih, otrocih in mladih odraslih osebah redko, njegova pogostost pa s staranjem hitro naraąča. Tako ima po 40. letu okvarjen vid zaradi glavkoma ľe 0,4 % do 1,6 % ljudi. Glavkom predstavlja enega izmed vodilnih vzrokov slepote v razvitih deľelah, pa tudi pri nas. V ZDA glavkom povzroči 12 % novih primerov slepote na leto, kot je dejala prim. Zupanova. Prim. Zupanova je predavala o značilnostih in novostih s področja genetike. Odkritje genov, ki so odgovorni za glavkomske bolezni, nam odpira v prihodnosti moľnost genskega zdravljenja.

Asist. mag. Barbara Cvenkel je prikazala sodoben pristop k zdravljenju glavkomov. Glavni cilj je ohranitev vidne funkcije in vzdrľevanje bolnikove varnosti in kakovosti ľivljenja. Zviąan očesni tlak je pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma, zato pri zdravljenju zniľamo očesni tlak, na tisto raven, pri kateri pričakujemo zaustavitev oziroma upočasnitev napredovanja okvare vidnega ľivca. Dr. Cvenklova je predstavila tri temeljne načine zniľanja očesnega tlaka: z zdravili, z laserskim posegom in operacijo. Odločitev o izboru zdravljenja je individualna in je odvisna od starosti bolnika, resnosti bolezni in hitrosti napredovanja glavkomske okvare ter od prisotnih sistemskih bolezni (poviąan krvni tlak, migrena, srčno-ľilna bolezen ipd.).

Prof. dr. John Thygesen iz Danske je predstavil mehanizme delovanja in klinične izkuąnje pri novih načinih zdravljenja. Poglobljeno je predstavil novo zdravilo dorzolamid, s katerim uspeąno zdravimo glavkom. Kot je dejal dr. Thygesen je bilo v zadnjih letih odkritih veliko ątevilo zdravil za zdravljenje glavkoma, in pri različnih kliničnih raziskavah odkrivamo, kako se lahko zdravila najbolje uporabljajo. Dorzolamid, prvi lokalni inhibitor karboanhidraze, učinkovito zniľa intraokularni pritisk in ga večina bolnikov dobro prenaąa. Sistematični stranski učinki so minimalni, ąe predvsem, če ga primerjamo z oralnim karbonhidraznim inhibitorjem.

Strokovno srečanje se je zaključilo z zelo zanimivo in ľivahno razpravo, kar kaľe na veliko zanimanje in poznavanje glavkomskih bolezni med prisotnimi zdravniki. Razpravljalci in prisotni so se strinjali, da so bila predstavljena predavanja pomemben in koristen prispevek k sodobnim pristopom v zdravljenju glavkoma v Sloveniji.

	prejąnji članek	naslednji članek