Vsebino letoąnjega srečanja so organizatorji izbrali ąe posebno skrbno in sicer na podlagi raziskave o izobraľevalnih potrebah zdravnikov druľinske/sploąne medicine. Na vrhu seznama teľko pričakovanih tem so bile prav letoąnje tri: urgentna medicina, obravnava nevroloąkega bolnika in vodenje zapletenih stanj pri bolnikih s srčnoľilnimi obolenji. Na povabilo organizatorjev (Sekcija za sploąno medicino SZD, Katedra za druľinsko medicino MF in Inątitut za varovanje zdravja) so vsak izobraľevalni modul sooblikovali vsaj trije predstavniki: specialist sploąne medicine, specialist kliničnih strok in predstavnik zdravstvene nege, katerega naloga je bila predstavitev negovalnih postopkov na bolnikovem domu ali v ambulanti osnovne zdravstvene dejavnosti. Priznani profesorji medicinske fakultete so organizatorjem pomagali pripraviti program s predstavitvijo novosti, ki bi utegnile postati sestavni del dela zdravnika druľinske/sploąne medicine. Predavanjem je ľe po tradiciji sledila izmenjava lastnih izkuąenj.

Oskrba nujnih primerov sodi med temeljna opravila zdravnika sploąne medicine, saj vse opredelitve njegovega dela poudarjajo dolľnost, da ne glede na čas poskrbi za zdravstvene teľave svojih bolnikov. Ta obveznost je ena največjih odgovornosti, ki jo prinaąa delo v sploąni medicini, in tudi eden najpogosteąih izvorov stresa zdravnikov. Odgovornost za področje nujne medicinske pomoči sega, kot je na srečanju poudaril asist. mag. Janko Kersnik, predsednik Sekcije za sploąno medicino SZD, na več ravni odločanja, od drľavnega do individualnega. Naloga druľinske/sploąne medicine je razviti priporočila za delo, ki bodo prilagojena naąemu načinu dela, poskrbeti za ustrezno zbiranje in analizo podatkov, poskrbeti za ustrezno izobraľevanje in zagotoviti učinkovit sistem nadzora. 

Doc. dr. Igor ©vab, dr. med.

Nujna medicinska pomoč je področje, ki poleg naątetih temeljnih opravil zahteva sodelovanje več strok, med katerimi je nujen medsebojni dialog. Po mnenju doc. dr. Igorja ©vaba, predstojnika Katedre za druľinsko medicino, je naloga strokovnjakov, da pomagajo Ministrstvu za zdravstvo pri izdelavi strategije razvoja; njihova je tudi skrb za izvajanje strategije, če so zanjo zagotovljene ustrezne razmere. To pa pomeni izdelavo standardov ukrepanja, ki morajo biti ne samo strokovni, ampak tudi organizacijski; upoątevati morajo tudi moľnosti posamezne drľave. Zato ni dovolj, da samo predpiąemo ąe enega izmed ameriąkih učbenikov ali nemąkih priporočil. Biti bi morali bolj temeljiti: izdelati moramo lasten standard ukrepanja, ki bo izvedljiv v naąi drľavi.

Dr. Andrej Bručan, predsednik Zdruľenja za urgentno medicino, je udeleľence seznanil z organizacijo nujne medicinske pomoči v posameznih evropskih drľavah. Po njegovih besedah Evropska unija izraľa ľeljo in zahtevo po organizaciji urgentne medicine po enotnem principu. EU je pri doseganju tega cilja ta čas manj uspeąna, zato so predstavniki Evropske Unije pri nadaljnjih poskusih poenotenja za pomoč zaprosili tri organizacije: Evropsko zdruľenje za urgentno medicino, Evropski svet za reanimacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo.

Način dela Sploąne nujne medicinske pomoči (SNMP) v Ljubljani je prikazal dr. Primoľ Aplenc, ki vodi to sluľbo. Območje, ki ga pokrivajo zdravniki SNMP, obsega pribliľno 200 000 kvadratnih kilometrov, oziroma 370 000 prebivalcev. Kljub temu za svoje delovanje vse do leta 1996 niso dobili nobenih sredstev; sedaj pa finančni deleľ, ki ga prispeva zavarovalnica po nalogu Ministrstva za zdravstvo, obsega 18 % stroąkov. Poudariti je treba ąe to, da so zdravniki SNMP leta 1992 prevzeli dodatno obvezo, da intervenirajo tudi pri ľivljenjsko ogroľenih otrocih in dojenčkih.

Udeleľenci srečanja so z zanimanjem prisluhnili prim. Andreju ®mavcu, ki je razloľil, kako ocenjujemo prizadetost in ogroľenost bolnikov oziroma poąkodovancev s pomočjo ocenjevalnih lestvic. Zanimivo je bilo tudi predavanje asist. Saąa Kavčiča, dr. med. z naslovom Nudenje optimalne nujne medicinske pomoči s strani zdravnika prvega stika. Mitja Mohor, dr. med. je opozoril, da nudenje NMP ne more biti individualno delo, saj posameznik sam ne zmore ustrezno oskrbeti ľivljenjsko ogroľenega pacienta. Učinkovito NMP lahko nudi le ekipa dobro uigranih sodelavcev - zdravnika in dveh zdravstvenih tehnikov. Natančno je predstavil ąe pomen časa. Ta je v nujni medicinski pomoči dejavnik, ki pomembno soodloča o usodi pacienta. Dobro organizirana sluľba NMP ima kratek odzivni čas, to je čas, ki preteče od klica do prihoda ekipe do pacienta.

Praktičnih vaj v okviru srečanja se je udeleľilo 130 zdravnikov.

Asis. Iztok Tomazin je v sliki in besedi pokazal, kakąne izjemne psihične in fizične obremenitve prestajajo reąevalci, ki nudijo pomoč v teľkih okoliąčinah. Njegove slikovite prikaze je izvrstno dopolnila polurna videoprojekcija, v kateri so lahko udeleľenci videli več resničnih primerov reąevanja s pomočjo helikopterja.

Najpogostejąe pričakovane in nepričakovane zaplete med prevozom urgentnega pacienta je predstavil Miha Kovač, dr. med. Tudi on je svoje predavanje podkrepil s posnetkom, saj sam reąevanja večkrat posname z videokamero. Tako lahko ob brezhibnem teoretičnem znanju analizira dejanske ukrepe na terenu.

Sprejem urgentnega bolnika v bolniąnico je eden od členov reąevalne verige. Ker tudi ob urgentnem sprejemu teče "zlata ura", je zelo pomembno sporočanje podatkov, ki naj se začne ľe med prevozom. O teh pomembnih podatkih, ki jih moramo sporočiti sprejemni ekipi, je spregovorila prim. Miąa Hribar Habinc, dr. med..

V popoldanskem delu so udeleľenci lahko izbirali med simpozijem z naslovom Dolľnost nudenja nujne medicinske pomoči in pravo ali praktičnimi vajami. Te so potekale pod vodstvom priznanih strokovnjakov Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok. Ob pomoči prim. Miąe Hribar Habinc so organizatorji omogočili vadbo na desetih deloviąčih, kjer so udeleľenci osveľili znanje o temeljnih postopkih oľivljanja s pripomočki, o intubaciji odraslega bolnika, prepoznavi motenj ritma in defibrilaciji ter imobilizaciji poąkodovane vratne in ledvene hrbtenice.

V okviru simpozija so prof dr. Anton Dolenc, asist. dr. Vojko Flis, doc. dr. Joľe Balaľic, asist. dr Borut ©tefančič navedli in ga. Vesna Habe Pranjič, kakąni so moľni pravni in tudi sodni zapleti pri nudenju nujne medicinske pomoči. O dolľnosti nudenja nujne medicinske pomoči sta za področje zdravstvene nege svoje poglede prispevala mag. Marinka Zaletel in Tomas Germ.

Med bolniki v druľinski/sploąni medicini je vedno več kronično bolnih. Mednje zagotovo spadajo tudi bolniki, pri katerih je umestno antitrombotično in antikoagulantno zdravljenje. Smisel tega zdravljenja je v preprečevanju novih bolezni in stanj s področja srca in oľilja, hkrati pa je potrebno upoątevati moľne neľelene stranske učinke dolgotrajnega jemanja zdravil. ©tevilo takąnih bolnikov naraąča, kar zahteva vključevanje vedno večjih človeąkih in materialnih virov. Vključevanje zdravnika druľinske/sploąne medicine naj bi prispevalo k ąe racionalnejąi izrabi virov ob zagotavljanju ľelene ravni kakovosti. Kakąna naj bi bila ta raven v prihodnje, so v sobotnem simpoziju spregovorili dr. Vlasta Vodopivec Jamąek, doc. dr. Miąo ©abovič, doc. dr. Aleą Blinc, asist. dr. Nina Vene, dr. Barbara Salobir, dr. Alenka Mavri in viąja medicinska sestra Matilda Emerąič.

Bolniki s parkinsonovo boleznijo in bolniki z multiplo sklerozo pomenijo skupino kroničnih bolezni, ki zaradi svojih posebnosti zahteva multidisciplinaren pristop k vodenju skozi njihovo bolezen. Z njihovo pomočjo smo znova prestopili tisti prag v medicini, ki ga v razvitem svetu vedno bolj poznajo: dejavno vključevanje bolnikov v odločanje o svojem zdravljenju in predstavitve z zornega kota bolnikov, ki dopolnujejo izobraľevalne programe.

Strokovne poglede na vodenje bolnikov z omenjenimi boleznimi so prispevali prof. dr. Martin Janko, dr. Franc Boľiček, prof. dr. Miro Deniąlič, prim. dr. Anton Gradiąek ter viąji medicinski sestri Tatjana Geč in Matilda Emerąič. Prof dr. Martin Janko je poudaril, da v danaąnjem času ni več razloga, da bi z zdravljenjem parkinsonove bolezni odlaąali, ker naj bi zgodnji začetek zdravljenja poslabąal dolgoročno prognozo bolnikov, zdravljenih z dopaminergičnimi zdravili. Predstavil je smernice za sodobno zdravljenje parkinsonove bolezni in predavanju dodal ąe opise najpogostejąih zapletov, ki spremljajo zdravljenje.

O novostih zdravljenja multiple skleroze in o zdravilih kot so interferoni in glatiramer, je spregovoril prof. dr. Miro Deniąlič. Kakąno naj bo vodenje bolnika z multiplo sklerozo v ambulanti druľinske medicine, je s prikazom primera predstavil prim. Anton Gradiąek. Posebej je poudaril potrebo po izvajanju hiąnih obiskov, saj je vodenje bolnika na ta način kakovostnejąe.

Udeleľence je prijetno presenetila tudi vsebina tretjega simpozija, ki so ga pripravili člani Druątva bolnikov z multiplo sklerozo. Kar nekaj jih je prvič sliąalo za programe psiholoąke rehabilitacije bolnikov in tudi moľnosti, ki so bolnikom na voljo v zdraviliąčih ter v Zavodu za rehabilitacijo.

Kongres se je sklenil z redno skupąčino sekcije, ki se je preimenovala v Zdruľenje zdravnikov druľinske/sploąne medicine.

Organizatorji upajo, da je skrbno načrtovano srečanje ponudilo dovolj vsebin in moľnosti za strokovni razvoj udeleľencev, kar vse jim bo pomagalo pri reąevanju pogostih problemov pri vsakodnevnem delu z bolniki.

	prejąnji članek	naslednji članek