ISIS 1998, ąt.8-9
XVI. Evropski kongres
perinatalne medicine
Zagreb, 10. - 13. junij 1998
Borut Bratanič
Uvod
Perinatalna medicina ima najdaljąo tradicijo prav v Evropi, zato njeni
kongresi vzbudijo veliko pozornost in udeleľbo strokovnjakov z vsega sveta.
Tako je tudi Hrvaąka sekcija za perinatalno medicino, ki je organizirala
tokrat ľe 16. srečanje evropskih perinatologov, zbrala v dvorani Vatroslav
Lisinski udeleľence z vseh kontinentov. Organizacijski odbor je pod vodstvom
Asima Kurjaka pripravil in izvedel bogat znanstveno strokovni program,
ki je potekal v 9 predavalnicah v Ministrstvu za gospodarstvo in na Fakulteti
za elektrotehniko in računalniątvo.
Kot je običajno na tako velikih srečanjih, so pred uradnim pričetkom
kongresa priredili več pred-kongresnih strokovnih srečanj (v Dubrovniku
od 31. 5. - 8. 6. 1998: Evropska ąola za perinatalno medicino; v Zagrebu
9. 6. 1998: Evropska mreľa za perinatalni transport, Evropa proti nezrelim
pljučem; 10. 6. 1998 dopoldan: 3 D ultrazvok v perinatologiji, Perinatalni
transport, Obravnava otrok z nizko porodno teľo in Doppler v perinatalni
medicini).
Pred uradno otvoritvijo je v sredo nastopil Ivo Pogorelić, ki je po
koncertu prejel diplomo častnega člana evropske perinatalne zveze in medaljo
Williama Lileya zdruľenja "Fetus kot pacient". To je bilo za sicer izvrstnega
pianista svetovnega slovesa vsekakor laskavo priznanje, kakrąnega kljub
mnoľici nagrad, medalj, pokalov in plaket, zagotovo ąe nima v svojih vitrinah.
Evropska perinatalna medicina pa je z vključitvijo izvrstnega pianista
vsekakor raząirila svojo interdisciplinarnost prav do bliľine skrajnih
meja.
Uradni otvoritvi so sledila tri predavanja eminentnih znanstvenikov.
S. Campbell je predaval o predporodni oskrbi v naslednjem tisočletju, M.
Hansmann o fetusu kot osebi in pacientu, ter F. Cockburn (predhodni predsednik
Evropske zveze za perinatalano medicino) o vplivu materine prehrane na
otrokovo zdravje. Sledil je koncert Josipe Lisac in druľabno srečanje.
Velika dvorana Vatroslav Lisinski v Zagrebu med kongresom.
Ob prijavi smo na kongresu prejeli običajno gradivo (program, povzetke
prispevkov, reklamno gradivo) in dve obilni knjigi "Textbook of Perinatal
Medicine" zaloľbe Parthenon Publishnig. Obe knjigi obsegata več kot 1.000
strani prispevkov ątevilnih avtorjev, med njimi tudi nekaj slovenskih.
Glavni urednik je A. Kurjak.
Sicer je kongres potekal na običajni način. Dopoldan smo v veliki dvorani
V. Lisinski posluąali plenarna predavanja eminentnih predavateljev (Slika
1). Ob po enem posebnem predavanju so dnevno potekala tudi "Nasprotja",
kjer sta nasprotni tezi obravnavala dva strokovnjaka. Popoldan so v vseh
dvoranah potekale delavnice in proste teme. V celoti je bilo več kot 50
plenarnih dogodkov, 106 predavanj v delavnicah in več kot 140 predstavitev
pisane palete prostih tem. Hkrati je bila vse dni organizirana tudi predstavitev
plakatov, ki jih je bilo na programu 272.
V soboto je bil med opoldanskim odmorom napovedan sestanek generalne
skupąčine Evropske zveze za perinatalno medicino, katere članica je tudi
Slovenija (predstavnika M. Pajntar in V. Cerar).
Naąi prispevki
V programu je bilo napovedanih 578 prispevkov, od tega je bilo slovenskih
14. To je glede na predhodni kongres v Glasgowu napredek, saj smo leta
1996 na XV. kongresu predstavili le 8 prispevkov (1).
®e v pred-kongresnem delu sta predavala P. Kornhauser in M. Derganc
o regionalizaciji perinatalne oskrbe v Sloveniji.
V rednem delu kongresa so imeli predavanja v okviru prostih tem: S.
Burja s sodelavci o izidih neonatalnih ultrazvočnih preiskav moľganov pri
tokolizi, ®. Novak Antolič dve predavanji o perinatalnem transportu na
sploąno ter o antenatalnem transportu v Sloveniji in J. Babnik s sodelavci
o intrapartalni kemoprofilaksi pred okuľbo z beta hemolitičnimi streptokoki.
Predstavili smo tudi 9 plakatov: A. Tekauc Golob s sodelavci o kreatinkinazi
in njenih izoencimih pri neonatalni hipoksiji; skupina ąestih plakatov
o slovenskem perinatalnem transportu avtorjev in sodelavcev: T. Zavrąnik,
B. ©ajina, P. Kornhauser, M. Derganc, M. Pestevąek, B. Bratanič; D. Neubauer
in sodelavci o sindromu Zellweger pri novorojencu ter D. Paro Panjan o
elektrokliničnih značilnostih kasnega spremljanja neonatalnih konvulzij.
M. Derganc in ®. Novak Antolič sta se udeleľili zasedanja ekspertne
skupine za perinatalni transport in predstavili naąe izkuąnje s perinatalnim
transportiom v Sloveniji ter SLO PET (strokovno skupino za Slovenski perinatalni
transport). Na sestanku je postalo očitno, da ima Slovenija precej dobro
organiziran ta pomembni člen v perinatalni oskrbi mater in otrok, ter da
marsikatera bogatejąa in mnogo bolj razvita drľava znatno zaostaja za naąim
modelom.
®. Novak Antolič je s S. Arsan in R. Hermanom zelo uspeąno vodila sekcijo
prostih tem z naslovom "Etika, ekonomija, perinatalni transport in perinatalna
umrljivost".
Poročila o nekaterih (za neonatologa) zanimivih kongresnih temah
Sočasno potekanje različnih predavanj je udeleľence seveda prisililo v
izbiranje, ki je temeljilo na naslovih in imenih predavateljev najavljenih
tem. Trije strokovno gosto napolnjeni dnevi so hitro minevali. Prvi in
drugi dan celo v pomladanskih nalivih, ki so pri prehajanju iz ene dvorane
v drugo tistim z deľniki omogočali hitra spoznavanja kolegic in kolegov,
ki na tako vreme niso bili pripravljeni in so bili ljubeznivo sprejeti
v tesno druľbo (pod deľnik).
Četrtek, 11. 6. 1998
Plenarna predavanja
A. Kurjak je v sliki in besedi prikazal področje zgodnje uporabe najnovejąih
barvnih tehnik ultrazvočnih preiskav od koncepcije do konca prvega trimestra.
Vpraąanje v razpravi je bilo, ali je tako pregledovanje zametka lahko nevarno.
Odgovor nekoliko nejasen: od barvnega ultrazvoka je nevarnejąi doppler,
kjer je energija bolj koncentrirana.
K. Nicolaides je opisal ultrazvočno preiskavo ploda, kjer opazujejo
nuhalno svetlino, ki ľe dokaj zgodaj v nosečnosti napoveduje ątevilne moľne
anomalije ploda.
E. Merz je predstavil tridimenzionalne ultrazvočne podobe plodov ter
zgodnje odkrivanje anomalij. Glede na doseľeni tehnični razvoj aparature
je ąe vedno teľavno opazovanje ploda, ki se ľivahno giblje ali ob stanjih
s preveč ali premalo plodovnice.
R. W. I. Cooke je neonatolog iz Liverpoola. Pregledno je obravnaval
pomembna stanja v prvem tednu novorojenčkovega ľivljenja. Ob spremljanju
vitalnih znakov, presnove in krvnega tlaka, se je ąe posebej posvetil opisu
načinov merjenja oksigenacije tkiva s pomočjo spektroskopije s svetlobo
valovne dolľine blizu rdečega spektra (NIRS).
I. Zador je opisal računalniąki projekt MARIA, s katerim so v bolniąnici
Hutzel, v Detroitu, v Zdruľenih drľavah Amerike, preskusili spremljanje
nosečnic s pomočjo Interneta ter ustrezne opreme - kar na njihovem domu.
Tako so izračunali, da se je skupni čas obravnave nosečnice (z njeno potjo
do bolniąnice, čakanjem in pregledom) skrająal od 100 na 10 minut.
Posebno predavanje je prvi dan predstavil R. Pitkin, ko je govoril o
etičnih in dozdevno etičnih odločitvah pri znanstvenem publiciranju. Iz
lasnih bogatih uredniąkih in avtorskih izkuąenj je govoril o: avtorstvu
člankov, ki naj bi se spremenilo v "sodelavstvo". Dosedanji soavtorji naj
bi bili sodelavci ali "soprispevalci" (contributors), odgovorni za svoj
del prispevka. Eden ali dva pa bi prevzela odgovornost za ves članek (guarantors).
Spregovoril je tudi o zaupnosti pri recenziranju člankov, redundantnih
publikacijah in o ponovnem objavljanju "podobnih" del, o reklamiranju v
strokovnih revijah in goljufiji pri pisanju člankov.
V sekciji z naslovom "Nasprotja" sta nastopila S. Campbell za in G.
H. A. Visser proti trditvi, da je sodobna tehnologija v perinatologiji
zares koristna. Moderator je bil A. Kurjak, ki pa se je ľe v uvodni predstavitvi
postavil odločno na stran svojega kolega in učitelja S. Campbella. S tem
je dialog obeh avtorjev izgubil precej zanimivosti.
Ostali prispevki
V dvorani "C", Ministrstva za gospodarstvo, je popoldan potekala neonatalna
sekcija. Moderator je bil M. Levene. F. F. Rubaltelli iz Firenc je spregovoril
o zlatenici pri novorojencih, ki zaradi zgodnjega odpuąčanja otrok iz porodniąnic
ponovno postaja problematična. Predavanje je bilo povzetek dosedaj znanih
dejstev, podprtih z raziskovanjem njegove skupine sodelavcev. H. Hagberg
je povzel mehanizme perinatalne okvare moľganov, ki je zelo aktualna tema
zadnjih let. Omenil je ekscitatorne aminske kisline, vlogo kalcija, kisikovih
prostih radikalov, duąikovega oksida, okvaro mitohondrijev in vlogo nekroze
in apoptoze pri hipoksično-ishemični encefalopatiji. Zdravljenje je zaenkrat
v eksperimentalni fazi. Preiskuąali so IGF-1 (inzulinu podoben rastni dejavnik-1),
ki naj bi pri intracerebroventrikularni uporabi 2 uri po inzultu zmanjąal
okvaro moľganovine pri odraslih ľivalskih eksperimentalnih modelih kot
tudi pri novorojenih jagnjetih. Tudi vloga hipotermije je dokaj jasna,
a zaenkrat tvegana za uporabo. Eksperimentalno so preizkusili ąe nekaj
drugih sredstev: antagoniste receptorjev za ekscitatorne aminske kisline
(dizocilpin, NBQX), adenozinske modulatorje (propentofyllin, deoxycoformycin),
inhibitorji kisikovih prostih radikalov (allopurinol, deferoxamin, tirilazad
mesilat), IGF-1, magnezijev sulfat z metioninom in manitolom. W. Baerts
je predaval o ROP (retinopatiji nedonoąenčkov), ki je najpogostejąa očesna
bolezen v neonatalnem obdobju. Zanjo je značilna nepravilna razrast ľilja
v nezreli mreľnici. Nastopa skoraj izključno pri nedonoąenčkih. Vzroki
so: hiperoksemija, hipoksija in velika nihanja kisika v krvi, čemur se
navadno pridruľi tvorba prostih kisikovih radikalov. Vse bolj raziskujejo
tudi vpliv svetlobe, ki zaradi ąibkih pupilarnih refleksov pri nedonoąenčkih
zlahka prodira v očesno ozadje. ROP razdelijo glede na okvaro očesnega
ozadja na 5 stopenj. Zdravljenje je moľno s krio ali lasersko terapijo.
Vendar kljub temu vedno ni mogoče zanesljivo preprečiti slabih izidov.
Ostajajo preventivni ukrepi, vitamin E in v zadnjem času ugotovljen ugoden
učinek materinega mleka. O. D. Saugstad je predstavil "bolezni prostih
radikalov" pri novorojencih. Tako etiologijo naj bi imela kronična pljučna
bolezen, bronhopulmonalna displazija, nekrotizirajoči enterokolitis, persistentni
ductus arteriosus, periventrikularna levkomalacija, oksidativna hemoliza
in ROP. Pri novorojencih je antioksidativni sistem ąe zelo slabo razvit
in zaenkrat antioksidativno zdravljenje ni dalo posebnih rezultatov. C.
Hammermann iz Izraela je povzela značilnosti obravnave persistentne pulmonalne
hipertenzije. M. Schimmel je govoril o modernih konceptih in patofiziologiji
dihalne odpovedi. Oba sta omenila upadanje pogostnosti uporabe izventelesne
membranske oksigenacije (ECMO) v svetu.
Petek, 12. 6. 1998
Plenarna predavanja
S. Eik-Nes je prikazal novosti pri 3 D ultrazvočnih ątudijah zametka in
ploda.
C. W. G. Redman je predaval o novejąih metodah za detekcijo delcev trofoblasta
v krvi matere pri preeklampsiji. Verjetno je vzrok za tako stanje hipoksično
ishemična poąkodba placente in posledična fragmentacija tkiva v materin
krvni obtok.
I. E. Timor Tritsch je namesto palpacije cervixa uteri prikazal ultrazvočno
pregledovanje, ki daje veliko več relevantnih podatkov v zvezi z grozečim
prezgodnjim porodom.
E. V. Cosmi je povzel novosti pri preprečevanju nezrelosti pljuč ploda,
vključno z aplikacijo surfaktanta v amnijsko tekočino pred rojstvom.
H. I. Halliday je primerjal različne načine umetne ventilacije pri dihalni
stiski novorojencev.
J. Gadzinowsky je predaval o aspiraciji mekonija, ki je zaradi učinkovitejąe
porodničarske oskrbe in nadzora ploda, vedno redkejąa.
V posebnem predavanju je "oče perinatologije", E. Saling, opisal moderne
metode nadzora ploda med porodom. Ob klasičnih, z beleľenjem plodovih utripov
(kardiotokografija) in določanjem pH iz vzorcev krvi odvzetih iz skalpa
otroka (prvič izvedena leta 1960), se vse bolj uveljavlja tudi spremljanje
SaO2 med porodom. Uporaba ustreznih kombinacij omenjenih metod učinkovito
zmanjąuje potrebo za operativnimi dokončanjem porodov, kar koristi materam
in otrokom.
V sekciji z naslovom "Nasprotja" sta nastopila G. Sedin za in G. Griesen
proti intenzivnemu oľivljanju vsakega zelo nedonoąenega novorojenca. G.
Sedin je poročal, da so v Uppsali leta 1973 pričeli z intenzivno terapijo
novorojencev. Mortaliteta novorojencev se je postopoma zniľevala tudi v
skupinah zelo nezrelih otrok. Njihove izkuąnje kaľejo, da je potrebno in
koristno takoj oľivljati vsakega nedonoąenčka ne glede na telesno teľo
ali trajanje nosečnosti. Tako doktrino ne glede na izid reanimacije, tudi
starąi dobro sprejemajo, saj vedo, da je bilo za otroka storjeno vse kar
je bilo mogoče. G. Griesen je zagovarjal antitezo, da je ľivljenje hudo
nezrelega in močno okvarjenega otroka včasih preveliko trpljenje in je
slabąe od smrti. Omenil je stopenjski pogled na vrednost človeąkega ľivljenja.
Doktrina pri nedonoąenčkih, ki so bili noąeni 26 tednov ali manj je, da
počakajo z agresivno terapijo 2 dni, če tedaj otrok spontano diha prejme
popolno intenzivno terapijo in respiratorno podporo. Seveda je dilema reaniirati
ali ne reanimirati male in zelo nezrele nedonoąenčke ostala tudi po obeh
nastopih enako dvomljiva in teľavna in jo je verjetno potrebno reąevati
timsko, z veliko mero izkuąenj, znanja in takta, z individualnim pristopom.
Prof. dr. ®iva Novak Antolič med predavanjem o perinatalnem transportu
v Sloveniji.
Ostali prispevki
V dvorani "E" Fakultete za elektrotehniko in računalniątvo je Z. ©tembera
vodil delavnico o epidemiologiji, analizi, etiki ter ekonomiji perinatalne
oskrbe. L. S. Bakketeig je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima epidemiologija
v perinatalni medicini in ponovna spoznanja, da nekatera stanja v perinatalnem
obdobju lahko vplivajo na zdravje v odrasli dobi (n.pr.: razmerje porodne
teľe in velikosti placente na kasnejąo arterijsko hipertenzijo pri moąkih).
P. Dunn je spregovoril o osebnih spominih na uvajanjne ocenjevanja postopkov
(audit) v perinatalni medicini. ©e v letu 1980 v Veliki Britaniji novorojenčki
niso bili vodeni kot bolniki oz. uporabniki zdravstvenih storitev, vse
do registracije pri ustreznih organih, ki je sledila navadno ąele pri 6
tednih otrokove starosti. Skupina strokovnjakov je o tem poročilo izdelala
in ga poslala v parlament leta 1982. Pokazali so se zelo različni pogledi
na zdravstveno oskrbo novorojenčkov (situacija, ki je nekoliko podobna
danaąnji v Sloveniji, ko pri novorojenčkih ni bilo mogoče obračunati bolniąkih
oskrbnih dni v porodniąnicah, če niso bili hudo bolni, torej za plačnika
zdravi novorojenčki - niso obstajali). Leta 1996 je skupina izdelala poročilo
o ocenjevanju postopkov v perinatalni medicini za vso Evropo in jo izdala
kot samostojno publikacijo. F. Chervenak je predaval o etiki v perinatalni
medicini. Tukaj igra osrednjo vlogo plod kot osebnost in bolnik. Zdravnik
mora postopati v korist obeh pacientov, matere in njenega ploda. Če ne
more koristiti (zdraviti), se mora truditi, da vsaj ne ąkoduje (primum
nil nocere). Princip, ki upoąteva nerojenega otroka kot pacienta, je v
zadnjih letih pridobil sploąno veljavo. Tesno je povezan z moralnim statusom
fetusa, ki je neodvisen od matere. Opredelitev tega stanja se je povezovala
z različnimi okoliąčinami: spočetjem, implantacijo zametka, razvojem moľganov,
plodovim gibanjem in trenutkom rojstva. S tem se povezuje problem prezgodnjega
rojstva, ki je posebno kritičen na mejnih področjih (22 do 23 tedenske
nosečnosti, kjer so preľivetja nedonoąenčkov le izjema). Agresivno porodničarsko
in neonatalno obravnavo je v teh primerih predavatelj označil kot zdravstveni
eksperiment in ne kot standardno oskrbo. Z. ©tembera je primerjal ekonomske
stroąke perinatalne oskrbe v različnih drľavah. Opisal je znan primer,
ko so na ©vedskem zaprli porodniąnice, kjer je bilo manj kot 500 porodov
na leto, s ciljem zmanjąati stroąke ob enakem ali celo boljąem učinku na
perinatalno umrljivost. Primerjal je tudi stroąke z učinki perinatalne
medicine (zmanjąanje ątevila otrok z nizko porodno teľo prinese zmanjąanje
stroąkov oskrbe). K. Maeda je predstavil vzroke za izjemne rezultate Japonske
pri perinatalni umrljivosti, ki je najniľja na svetu. Njihova perinatalna
umrljivost se je zmanjąala od 22,2/1000 ľivorojenih otrok v letu 1979 na
6,7 (!) v letu 1996. Vzroki so: selitev prebivalstva v mestna območja,
porodi v porodniąnicah, uporaba modernih metod spremljanja in zdravljenja
v perinatologiji ter enoten sistem zdravstvenega zavarovanja ob sploąnem
povečevanju izobraľenosti prebivalstva. S. ©imić je poročal o tragičnih
vplivih vojne v Bosni na perinatalne izide, ko se je med dveletnim obleganjem
Sarajeva povečala mrtvorojenost in prezgodnji porodi. V drugem delu je
proste teme vodila ®. Novak Antolič, ki je na koncu tudi predavala o perinatalnem
transportu v Slovenji. (Slika 2).
Sobota, 13. 6. 1998
Plenarna predavanja
I. Kostović je predaval o prehodni razvojni anatomski organizaciji plodovih
moľganov. S skupino znanstvenikov raziskuje zgodnji razvoj moľganov, ki
poteka v treh fazah. Od 8. -13. tedna nosečnosti se premikajo celice od
talamusa proti korteksu, moľganska skorja je ąe brez sinaps. Med 15. in
22. tednom se zbirajo aferentna (talamo-kortikalna) nitja, ki izvirajo
v thalamusu, pod kortikalno ploąčo. Ključna je faza, ki nastopi po 22.
tednu, ko nitja prodro v moľgansko skorjo, kjer se prično pojavljati prve
sinapse. J. Schenker je spregovoril o pričetku človeąkega ľivljenja (konflikt
med materjo in plodom). Meja pričetka ľivljenja je v različnih socio-filozofsko-religioznih
področji - dokaj različna. Krąčanstvo ima za mejo spočetje, muslimaska
religija pa prizna otroku lastnost samostojnega bitja ąele 40 dni po rojstvu.
Meja preľivetja je odvisna od področne razvitosti perinatalne oskrbe. Tudi
na najbolj razvitih področjih je sedanje stanje tako, da pri 22. tednu
nosečnosti praktično ni preľivetja, pri 23. tednu pa je preľivetje novorojenčkov
blizu 23%. Kasneje se odstotek preľivetja naglo dviga. R. Huch je predavala
o vplivu fizične aktivnosti na nosečnost ob primerih ąportnic. Posamezni
rezultati kaľejo, da tudi resno treniranje (vrhunskih ąportnic) med nosečnostjo
ne ogroľa mater ali njihovih plodov. Nevarnejąe je bivanje v velikih nadmorskih
viąinah, posebno ob naglih spremembah z dvigi nad 3000 m. Glede kozmičnega
ľarčenja, kateremu so nosečnice izpostavljene med dolgimi letalskimi potovanji
tudi kaľe,da obremenitev ni prevelika celo med osebjem letalskih druľb.
S. Sakamoto je povzel prizadevanja za zniľevanje perinatalne umrljivosti,
ki so bila na Japonskem tako uspeąna. W. Holzgraeve se s skolegi ukvaraja
z zbiranjem in analizo fetalnih celic iz materinega krvnega obtoka. Najprimernejąi
so normoblasti, ki so jih sposobni dokazati ľe po 5. tednu nosečnosti,
jih je pa znatno manj kot so sprva pričakovali. P. Dunn je razmiąljal o
perinatalni medicini, ki se je pričela v Parizu s porodničarjem P. Budinom
ob koncu 19. stoletja. V svoji perinatalni praksi je ugotovil, da sta dve
pomembni lastnosti, ki naj krasita zdravnika - humanost in skromnost. Prepričan
je, da ima dobro klinično opazovanje, kljub sodobni tehnologiji, ąe vedno
velik pomen. Omenil je leta 1972 objavljeno raziskavo o pomenu takojąnjega
ligiranja popkovine za posledično moľgansko krvavitev pri otroku. Kaj so
pomembni napotki za naprej: porod v pokončnem poloľaju, zniľevanje kajenja
ned nosečnostjo (v Veliki Britanji kadi 40% nosečnic), zniľevanje drugih
drog in zdravil ter zasvojenosti, preprečevanje moľganske oąkodbe ploda,
morda hipotermija po rojstvu, več dojenja.
Posebno predavanje je imela C. Amiel Tison o neonatalni nevrologiji.
Novost v neonatologiji so "new survivors" preľiveli otroci z ekstremno
nizkimi porodnimi teľami in gestacijskimi starostmi. Pregledno je podala
fiziologijo razvoja moľganov, zorenje, optimalnost po rojstvu, znake nevroloąke
okvare in zgodnjo intervencijo s kasnejąim sledenjem.
V sekciji z naslovom "Nasprotja" sta nastopila P. Crowley za in Z. Alfirevic
proti indukciji vseh prenoąenih nosečnosti. Moderator je bil F. A.Chervenak.
Zaključek
XVI. evropski kongres perinatalne medicine se je zaključil s tem, ko je
prevzel predsedniątvo Evropske zveze za perinatalno medicino M. R. G. Carrapatu,
ki bo tudi svečano odprl XVII. kongres leta 2000 v Portu (Portugalska).
Na koncu je ostal vtis, da je bilo na kongresu v Zagrebu resnično nekoliko
manjąe ątevilo udeleľencev, zato pa je bila Slovenija v primerjavi z udeleľbo
v Glasgowu (1996) precej bolje zastopana.
Strokovno perinatologija v Evropi vztrajno napreduje z izboljąanjem
postopkov, tehnik in aparatur. Razvoj pa seveda ni enakomeren in zdi se,
da se premika z vedno manjąimi koraki. Je to le subjektiven in delen osebni
vtis ali pa na kongresu ni bilo vseh tistih, ki bi lahko pokazali nasprotno?
Literatura:
1. Bratanič B. XV. Evropski kongres perinatalne medicine. Zdrav
Vestn 1996; 65: 596-9.
|
prejąnji članek
|
naslednji članek
|
|
|