Kostanjevica na Krki, sobota, 10. oktobra 1998

Nagrobnik dr. Ivana Oraľna, pokopaliąče na ®alah (foto: Joco ®nidarąič)

VABILO

Spoątovani "Oraľnovci", drage kolegice in kolegi!

Prepričani smo, da ste se ľe odločili za udeleľbo, saj noben »Oraľnovec« ne bi smel manjkati na tem srečanju. Izpolnite ąe obrazec, ki je objavljen v Izidi in Zdravniąkem vestniku, in ga odpoąljite!

Do prvega sestanka Organizacijskega odbora v začetku junija, je prispelo na Tajniątvo Medicinske fakultete samo 29 (!) prijav, 19 z druľinskimi člani. Vemo, da Oraľnovec naredi vse pomembne stvari ąele zadnji hip, zato smo optimisti in pričakujemo veliko prijav.

Prav je, da »Oraľnovci« z udeleľbo na srečanju počastimo spomin dr. Ivana Oraľna, naąega dobrotnika, in da mu kot velikemu Slovencu tudi na ta način damo javno priznanje.

Če se res ne morete udeleľiti srečanja, Vas prosimo, da poąljete vsaj svoje podatke. Radi bi naredili seznam stanovalcev Oraľnovega doma, ki ga Medicinska fakulteta nima.

Organizacija srečanja

Odhod avtobusov iz Ljubljane: Ob 9. uri s Kongresnega trga. Avtobusni prevoz iz drugih mest (Maribor, Celje, Koper, Nova Gorica) bomo organizirali, če bo dovolj prijavljencev (najmanj 30). Čas in kraj odhoda iz teh mest bomo zainteresiranim sporočili pisno!

Zbor v Kostanjevici: Ne glede na vrsto prevoza med 10.30 in 11.00: samostan v Kostanjevici, arkadno dvoriąče.

11.00 - Slovesni program - arkadno dvoriąče samostana:

1. Pozdravna pesem - Meąanega pevskega zbora ątudnetov Medicinske fakultete
2. Nagovor pokrovitelja - dekan MF prof. dr. Miha ®argi, dr. med.
3. Pozdravne besede:
4. predstavnik Ministrstva za zdravstvo R Slovenije,
5. predsednik Slovenskega zdravniąkega druątva,
6. predstavnik Zdravniąke zbornice Slovenije.
7. Oris osebnosti dr. Ivana Oraľna, zdravnika in mecena - asist. mag. Zvonka Zupanič Slavec.
8. Zaključna pesem - Meąanega pevskega zbora ątudentov Medicinske fakultete.

Odhod iz Kostanjevice v popoldanskem času. Prihod v Ljubljano med 18. 19. uro.

Organizacijski odbor pričakuje vse nakdanje ľe upokojene in ąe aktivne stanovalce Oraľnovega doma, njihove sopotnice in sopotnike pa tudi tiste nekdanje stanovalce doma, ki niso dokončali ątudija. Prepričani smo, da bo snidenje nekdanjih stanovalcev doma prijetno doľivetje. Prosimo, poskrbite, da bodo naąi nekdanji sostanovalci obveąčeni o naąem snidenju, ąe posebej tisti, ki ľivijo v tujini in ne prejemajo revije Isis ali Zdravniąkega vestnika.

Prispevek 6.000,00 SIT na osebo vključuje avtobusni prevoz in kosilo. V duhu dr. Ivana Oraľna pa bo Medicinska fakulteta povabila na srečanje na svoje stroąke sedanje stanovalke in stanovalce Oraľnovega doma.
 

Lep pozdrav in na svidenje v Kostanjevici!

Kot bruc, ki je vpisal medicino leta 1956, sem imel, kot mnogo drugih, prvi in največji problem stanovanje. Ker je bil moj edini stalni vir dohodkov ątipendija, si nisem mogel privoąčiti drage sobe. Tako sva s soąolcem iz gimnazije stanovala v kabinetu in spala ne enem kavču.

Na fakulteti sem srečal kolege starejąih letnikov, ki sem jih poznal ąe iz gimnazije, in so stanovali v Oraľnovem domu. Teľko pa je bilo priti v Oraľnov dom. No, končno sem dobil tudi jaz prehodno sobo v Oraľnovem domu. Bil sem straąansko vesel. Hitro sem spoznal, da ima oraľnov dom vrsto čudovitih nepisanih pravil. Med njimi so bile knjige, ki jih je bilo takrat teľko dobiti in so bile na prostem trgu zelo drage. V Oraľnovem domu je bil nepisan zakon, da ne sme nihče prodati knjige drugemu kot oraľnovcu in seveda po niľji ceni, kot jo je sam kupil. Cena pa je bila napisana na prvi ali zadnji strani.

Veliko oraľnovcev je nosilo hrano iz ątudentske menze. Dogovoril sem se s kolegom Menihom, da bova jedla skupaj, seveda na en blok. Kupila sva posode, vilice in dve ľlici. Kroľnikov nisva imela, jedla sva iz posod, v katerih je hrano prinesel. Jedla sva samo kosilo. On je iz ątudentske menze nosil, jaz pa sem potem posodo pomival. Pomivanje posode v Oraľnovem domu je bil poseben uľitek, kajti edini prostor, kjer smo lahko pomivali posodo, je bil umivalnik pred straniąčem. Seveda ni bilo tople vode in moj »sojedec« je bil zelo natančen, posebno si je vedno ogledoval vilice, če ni med rogljički slučajno ąe kakąna bakterija, zato sem počasi vilice izgubil in jedla sva samo z ľlicami. Te je bilo laľje temeljito pomiti. Po kosilu se je Bogdan ulegel, si priľgal cigareto, jaz pa sem ąel pomivat.

Pozimi, posebno ob nedeljah, se meni ni bilo treba oblačit, kajti hrana je priąla redno v sobo. Veliko je ąe lepih dogodkov, posebno so bila zelo zanimiva brucovanja. Ob priliki takąnega brucovanja smo se po opravljenih formalnostih v piľamah napotili po mestu. ©li smo na uredniątvo časopisa in smo hoteli oddati peticijo, da smo proti atomski oboroľitvi, da hočemo zdravo potomstvo, vendar nas ni nihče sliąal oziroma posluąal. Potem smo se odpravili v kavarno, kjer smo zapeli Gaudeamus, nakar se je ľe zbiralo večje ątevilo policajev, kajti v povorki nas je bilo kar precej čez 30. No, potem smo jo pač ucvrli v Oraľnov dom, vendar zanji ni zaprl vrat in tako so priąli policaji. Ko je odgrnil mojo posteljo je rekel, ta je bil, ta je v piľami. Seveda sem mu rekel, če on spi v uniformi, medtem ko ni bil toliko moder, da bi pogledal na noge, na katerih so bili čevlji. Potem bi res lahko ugotovil, da se normalno ne spi v čevljih.

Veselim se ľe srečanja, ko se bomo videli stari znanci in prijatelji. Veliko oraľnovcev je bilo oziroma je ąe dobrih zdravnikov in profesorjev na univerzah doma in v tujini. Vsi se radi spominjamo časa, ko smo bili v Oraľnovem domu. Posode pa ne pomivam rad oziroma je sploh ne pomivam več.

	prejąnji članek	naslednji članek