Srečanje in zbornik sta, kot je rečeno v uvodu, namenjena sploąnim zdravnikom, psihiatrom, specialistom medicine dela, takoj pa naj dodam, da predstavlja "obvezno berilo" za vse zdravnike, ki delajo v zdravniąkih komisijah 1. in 2. stopnje in invalidski komisiji. Tema je na prvi pogled nezanimiva, saj nas sploąne zdravnike veliko bolj zanimajo sveľe doktrine v internistiki, urgenci in podobno. Ko pa preberemo zbornik, se misli obrnejo drugače. Lev Milčinski uvodoma ugotavlja, da naj bi tako kot malo kirurgijo ali porodniątvo in ąe kaj zdravnik sploąne prakse obvladal tudi dinamični psihiatrični intervju. Tako kot na drugih strokovnih področjih smo lahko tudi na psihiatričnem bolj ali manj povrąinski, bolj ali manj natančni. Ko se pojavi psihiatrični bolnik, pri katerem je aktualen staleľ, je pomembna natančnost ľe pri psihiatrični razčlenitvi anamneze v postopku ocene delovne sposobnosti. Ta je v zborniku lepo navedena. To nam kasneje ąe kako lahko koristi, nemalo postopkov bolniki zaključujejo celo pred sodiąčem. Bolniki s svojimi problemi pogosto seľejo tudi v socialno sfero, tu naj pride prav napotek profesorja Milčinskega, naj se zdravnik ne ima za odreąenika vseh, ki jih pestijo druľbene pomanjkljivosti; te se reąujejo drugje, konec koncev v parlamentu.

S to iztočnico se laľe spoprimemo s problematiko zmoľnosti za delo. V nadaljevanju Marjan Bilban podaja lepo zaokroľen sploąen prikaz ocenjevanja te zmoľnosti. O posebnosti zaąčite invalidov pred odpuąčanjem (edinstveni primer v Evropi) in s tem obratno povezanim problemom zaposlovanja invalidnih oseb nas seznani Janez Drobnič. Posebnost pri ocenjevanju zmoľnosti za delo shizofrenih bolnikov razčleni Vukoslav ®van, ko priporoča, da pri predstavitvi na invalidski komisiji natančneje, celostno prikaľemo katamnezo in vse okoliąčine, produktivno kot negativno psihopatoloąko simptomatiko, delovno okolje, socialne stike. Ko zdravnik prebere ta članek, mu bo verjetno nerodno oddati na kratko oziroma skopo napisan IK 3 obrazec za shizofrenega bolnika. Zavest o velikih stroąkih, ki jih povzročajo pacienti z afektivnimi motnjami zdravstvenim skladom opiąe Andrej ®mitek, nakaľe tudi postopen in strateąki način obnaąanja do staleľa, pravo mero med aktualnim pojavom ponovne sposobnosti za delo in nevarnostjo razvoja rentnih tendenc. Socialna drľava nudi tudi moľnost zavestne pridobitniąke teľnje. Pritiski odvetnikov, podjetnikov, oąkodovanca samega se odvijajo v raznih smereh. Pri organskih duąevnih motnjah ąe posebej koristijo sploąna napisana načela o zmoľnosti za delo, ker olająajo delo tistim, ki dajejo o zadevah mnenja in predloge. O tem razpravlja Miloą Kobal. Poglavje o delovni zmoľnosti nevrotikov Marge Kocmur, bo marsikateremu zdravniku ne samo v pomoč pri staleľu, ampak pri tem, ko bo vlekel črto med tem, kdo je ąe zdrav, kdo je ľe bolan, pa pri somatizacijskih motnjah, ki potegnejo za seboj z diagnostiko in terapijo petino javnega zdravstvenega proračuna. Zelo priporočam! Alkoholna odvisnost ni razlog ne za staleľ ne za invalidsko oceno, kaj ąe vse sodi zraven nam naniza Joľe Jakopič. Ob novem zakonu o varnosti v prometu nujno potrebujemo tudi nov pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil. Tu ne gre samo za psihiatrični vidik, za kompleksno psihofizično osebnostno sposobnost za varno udeleľbo v prometu. O tem poročata Marjan Bilban in Joľe Jakopič. Ambivalenten zaključek v prispevku Duąana ®agarja o sposobnosti za vojaąko sluľbo ľe pove, da je ocena teľka, čim razmiąljamo bolj filozofsko o vojski in vojni. Ker pa je to realnost, ker zdravniki dajejo mnenja o sposobnosti za sluľenje vojske, jim bo prispevek v pomoč, posebno ąe če v svojih ocenah ne bodo tvegali preveč. Alkohol, depresivnost in oroľje ne gredo skupaj, pravi avtor, ľe preveč je bilo nesreč. Razmiąlja tudi o tem, da bi verjetno polovica fantov, ki jih je ocenil za nesposobne, v obratnem primeru napravila samomor. To so mnenja, ki hudo obremenjujejo, po takih dogodkih ni popravkov, kot jih lahko naredimo s sklepi o staleľu ali invalidskih ocenah. Marjeta Zupančič in Janko Kersnik zaključujeta sklop prispevkov s prikazom o ocenjevcanju zmoľnosti za delo duąevnih bolnikov v sploąni medicini. Osebni zdravnik ima nająirąe informacije o bolniku, druľini in delovnem okolju. Če uspeąno komunicira s kolegi, ločuje medicino od sociale in doda ąe natačnost, ki sem jo ľe omenil, pa ąe s priporočili iz pričujoče knjiľice, sem prepričan, da lahko naredi kakovostni premik v svojem delu.

Zbornik zaključujejo prikazi Socialnega sistema Zvezne republike Nemčije (Bojan Avąič), izkuąnje ob delu v zdravniąki komisiji (Ljiljana Grbanovič- Ljeąevič), invalidksi komisiji I. stopnje (Marijan Pregl), pregled dela invalidskih komisij (Marjan Rus, Niko Artnertić) II. stopnje (Vukoslav ®van). Za zaključek je dodan ąe pregled posterjev s srečanja.

Zaključim lahko takole: kot sem z ne prevelikim zanimanjem vzel v roko omenjen zbornik, toliko bolj sem bil presenečen nad pametno sestavljenim zaporedjem člankov in uporabnostjo. ®al je naklada nizka. Menim, da bi bilo pametno omenjeno tematiko obravnavati na strokovnih sestankih v zdravstvenih domovih ali na manjąih zdravniąkih sestankih s strokovno tematiko. V vsak zdravstveni dom, sedeľ zdravniąkih komisij, mentorsko ambulanto sodi vsaj po en izvod zbornika. Prepričan, sem, da bi uporaba teh znanj pomenila tudi napredek v delu na področju psihiatričnih bolnikov, ne samo na področju bolniąkega staleľa.

	prejąnji članek	naslednji članek