"La critique est aisée,
mais l'art est difficile"

Slovensko zdravniąko druątvo v Ljubljani je na občnem zboru delegiralo v univerzitetno podkomisijo tri zdravnike: dr. Alojzija Kraigherja, dr. Ivana Oraľna in dr. Alojzija Zalokarja, ki so marca izdelali resolucijo z zahtevo, da bi v Ljubljani ustanovili prve tri letnike medicine. Resolucijo so utemeljevala neizpodbitna dejstva: da je bila Ljubljana ľe enkrat v svoji zgodovini pomembno medicinsko srediąče za Slovanski jug in tudi v bodoče bo lahko veliko storila za slovensko in jugoslovansko kulturno misel. SLIKA 2

Iz poročila dr. Alojzija Kraigherja »O POTREBI PO USTANOVITVI MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI«, ki ga je prebral 20. februarja 1919 na redni mesečni seji Slovenskega zdravniąkega druątva, navajamo nekaj okvirnih misli: »...ker smo torej dolľni Sloveniji in celotni Jugoslaviji, da dvignemo ątevilo svojih medicincev, smo tudi dolľni, da jim ustvarimo v Ljubljani medicinsko fakulteto, ker samo doma, v srediąču Slovenije, omogočimo svojim fantom medicinski ątudij... Razcvet Slovenije in s tem korist vesoljne Jugoslavije je ľe sam po sebi razlog za ustanovitev popolne univerze... V neki statistiki iz leta 1906 je bilo takrat na vsem slovenskem ozemlju 388 zdravnikov, med katerimi so bili samo 104 Slovenci. Danes lahko računamo, da imamo 108 do 200 slovenskih zdravnikov...« (15.)

Triindvajsetega julija 1919 je bil v beograjski skupąčini izglasovan Zakon o ustanovitvi univerz v kraljevini SHS. Začasno Narodno predstavniątvo je Zakon potrdilo na 56. redni seji. Akt o ustanovitvi ljubljanske univerze (»U Ljubljani se osniva Univerzitet kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca«) ni bil le zakonodajalni akt, temveč obenem ugotovitev dejstva, da je med Slovenci primerno ątevilo znanstvnikov, priznanih in sposobnih, ki bi lahko skrbeli za uveljavitev, ugled in uspevanje lastnega najviąjega ąolskega zavoda ter za razvoj in napredek znanstvene misli in znanstvenega dela med svojim narodom. (16.)

Posebnega pomena za znanstveni in kulturni razvoj je bila torej ustanovitev univerze v Ljubljani, uresničenje davnih ľelja Slovencev. Njen obstoj je tisti čas pozdravilo 112 univerz v svetu.

V Ljubljani so ustanovili pet fakultet, le medicinska je po 1. členu citiranega Zakona ostala nepopolna, s prvima dvema pripravljalnima letnikoma. Ko so oblikovali pet ljubljanskih fakultet, je imela univerza lastni univerzitetni kader v glavnem ľe pripravljen. Dr. D. Majaron se je nato v Beogradu potegoval za odobritev, zlasti pa za denarna sredstva, potrebna za izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete. Pri tem se je skliceval na velik naraąčaj, na pomanjkanje zdravnikov na Slovenskem in na materialne teľave ątudentov, ki bi po prvem rigorozu morali oditi iz Ljubljane v Zagreb ali Beograd zaradi nadaljevanja ątudija. (17.)

Na moč zanimivo je, da zakonska odločitev glede okrnjene medicinske fakultete sprva ni zbudila posebne nejevolje ali odpora v slovenski javnosti. Večina je namreč mislila in upala, da je vladna odločitev le začasnega značaja: da se bo ljubljanska medicinska fakulteta iz leta v leto nadgrajevala in izpopolnjevala. Toda - kmalu je sledilo prvo bridko razočaranje ob spoznanju, da je za tako upanje prav malo realnih izgledov. ®e prva leta po ustanovitvi ljubljanske univerze so se namreč začeli ąiriti glasovi, da bodo univerzo okrnili, zato je skoraj vsak novi proračunski načrt pomenil nevarnost. Nenehna napetost in negotovost je povzročila vrsto neljubih in dolgotrajnih posvetovanj, mučnih intervencij, ątudentskih nemirov, demonstracij in stavk. Na univerzi in med ąirokimi ljudskimi mnoľicami pa je sejala veliko mero nezadovoljstva, nezaupanja in ogorčenja.

Z Zakonom o univerzah so bili imenovani prvi profesorji. Na ąestnajsti seji vseučiliąke komisije ob koncu leta 1919 sprejeli predlog medicinske podkomisije, da se imenujejo trije fakulteti profesorji: dva redna - dr. Alfred ©erko in dr. Albert Botteri, in en izredni - dr. Janez Plečnik.

Z imenovanjem profesorjev je fakulteta dobila svoj zakoniti obstoj in tudi svoje zakonito predstavniątvo.

Ob koncu septembra 1919 je bila vseučiliąka komisija, ki je opravila svojo pomembno pripravljalno nalogo, razpuąčena.

Podkomisija za medicinsko fakulteto je predvidela postopno dopolnjevanje fakultete in je v ta namen pripravila učne in gradbene načrte ter proračune za vseh deset semestrov. Zamisli navajamo v nadaljevanju, pri tem da so učni predmeti so razporejeni po t. im. tečajih.

A. NAČRT UREDITVE FAKULTETE

1. Anatomski institut

Provizorična nastanitev v prosekturi ljubljanske deľelne bolnice, ki bi pozneje (po zgraditvi definitivnega anatomskega zavoda) morda lahko sluľila kot institut za patoloąko anatomijo.
 
2. Bioloąki institut

Nastanjen je na filozofski fakulteti, skupaj z zooloąkim in botaničnim zavodom. Če bo le mogoče kot morfoloąko - bioloąki institut po vzorcu zavoda prof. dr. Borisa Zarnika iz Zagreba - v zvezi z zavodom za histologijo in embriologijo. Nastanitev bi bila moľna v novi Domobranski vojaąnici na Poljanski cesti (provizorično ali definitivno) v levi polovici pritličja in podzemlja.
 
3. Institut za kemijo

Nastanjen je na filozofski fakulteti.
 
4. Institut za fiziko

Nastanjen je na filozofski fakulteti.
 
5. Medicinska knjiľnica za dijake

Nastanitev v Domobranski novi vojaąnici. Potrebni inventar: police, omare, mize, stoli; nastaviti knjiľničarja in slugo. Za nabavo knjig, opreme, plače za osebje (do konca leta 1919) 125.000 kron. To bi bila zasnova, če se otvori 1919 le 1. semester. Za drugi tečaj (velika noč 1920) ne bi bilo treba nič novega. Za tretji tečaj ali drugi letnik (jeseni 1920) bi bili potrebni:
 
6. Institut za histologijo in embriologijo

Če bi bilo mogoče v zvezi z bioloąkim zavodom po vzorcu dr. Zarnika iz Zagreba (morfoloąko-bioloąki institut). Nastanitev v novi Domobranski vojaąnici v pritličju in podzemlju (kakor zgoraj). Imenovanje profesorja (docenta) za histologijo s 1. januarjem 1920, da si more svoj zavod do jeseni 1920 po svoji volji urediti in pripraviti.
 
7. Institut za fiziologijo

Nastanitev v novi Domobranski vojaąnici v pritličju in podzemlju. Imenovanje profesorja za fiziologijo s 1. januarjem 1920, da si more svoj zavod do jeseni 1920 po svoji volji urediti in pripraviti. Za četrti tečaj (velika noč 1921) ne bi bilo treba nič novega. Za peti tečaj ali tretji letnik (jeseni 1921) pa:
 
8. Institut za patoloąko anatomijo

Do jeseni 1921. bi moral biti ľe dograjen novi anatomski institut (v bliľini prisilne delavnice?). V tem primeru se nastani patoloąko-anatomski zavod v prosekturi deľelne bolnice v dosedanjem anatomskem institutu, ko bi se do tedaj morda začelo ľe z gradnjo povsem novih institutov in klinik. Profesorja za patoloąko anatomijo bi bilo treba namestiti s 1. januarjem 1921., da si more institut urediti in opremiti.
 
9. Institut za eksperimentalno patologijo in farmakologijo

Za ta bi bilo treba zidati povsem novo zgradbo, če je mogoče po vzorcu dr. Mikuličića iz Zagreba, ki stremi po oblikovanju instituta za eksperimentalno medicino in terapijo s kliničnimi posteljami za poskuse na človeku. Profesorja za eksperimentalno patologijo in farmakologijo bi bilo treba namestiti, če le mogoče, ľe tekom 1920., da si more svoj zavod primerno urediti, opremiti in pripraviti. Za ąesti tečaj (velika noč 1922.) je potrebna:
 
10. Interna klinika

Provizorna nastanitev v deľelni bolnici na oddelku za notranje bolezni s prizidavo barake za predavalnico in laboratorije. Če le mogoče z gradnjo nove klinike.
 
11. Klinika za kirurgijo

Provizorna nastanitev v bolnici, na kirurgičnem oddelku, analogno kot za interno kliniko, oziroma sezidati novo zgradbo. Za sedmi tečaj (v jeseni 1922.) se mora otvoriti:
 
12. Klinika za porodniątvo in ginekologijo

Adaptacija Fran-Joľefovega azila, oziroma gradnja nove klinike.
 
13. Klinika za psihiatrijo in nevrologijo

Sedanji odgovarjajoči oddelek deľelne bolnice oziroma gradnja nove klinike. Za osmi tečaj (velika noč 1923.):
 
14. Klinika za oftalmologijo

Sedanji oddelek za očesne bolezni v deľelni bolnici oziroma gradnja nove klinike. Za deveti in deseti tečaj (jeseni 1923. in 1924.):
 
15. Klinika za dermatologijo in venerologijo

Gradnja nove klinike.
 
16. Klinika za pediatrijo

Gradnja nove klinike.
 
17. Institut za higieno

Nova stavba oziroma priključitev na kak drug zavod.
 
18. Institut za sodno medicino

Nova stavba oziroma priključitev na kak drug zavod (patol. anat.).
 
19. Klinika za tuberkulogijo

Nova gradnja.
 
20. Klinika za laringologijo

Nova gradnja.
b) Začetek v jeseni 1919. (s tremi tečaji):
Načrt, kakor zgoraj, le s razločkom, da bi bilo treba zgraditi oziroma adaptirati, opremiti in urediti vse institute in klinike eno leto prej. Tako bi bilo treba npr. institut za
 
21. Kliniko za zobozdravniątvo

Nova gradnja.

B. UČNI NAČRT ZA MEDICINSKO FAKULTETO

I. in II. tečaj:

Anatomija, 2 semestra 6 ur
Biologija (in embriologija), 2 semestra 5 ur
Kemija, 2 semestra 5 ur
Fizika, 2 semestra 5 ur

III. in IV. tečaj:

Anatomija, 2 semestra 6 ur
Topografska anatomija, histologija, 2 semestra 5 ur
Histoloąke vaje, 1 semester 4 ure
Fiziologija, 2 semestra 5 ur
Vaje 4 ure

V. tečaj:

Patoloąka anatomija, 2 semestra 6 ur
Eksperimentalna patologija, 2 semestra 5 ur
Farmakologija in receptiranje (metode kliničnih preiskav,
perkusi in avskultaci, laboratorij), 2 semestra 5 ur
(topografska anatomija, fizioloąka kemija)

VI. tečaj:

Patoloąka anatomija 6 ur
Eksperimentalna patologija 5 ur
Farmakologija, 2 semestra in receptiranje (metode kliničnih
preiskav, perkusi in avskultaci, laboratorij) 5 ur
Patoloąka anatomija 5 ur
Eksperimentalna patologija 5 ur
Farmakologija 5 ur
Interna klinika 7 1/2 ur
Kirurąka klinika 7 1/2 ur

VII. tečaj:

Interna klinika 7 1/2 ur
Kirurąka klinika 7 1/2 ur
Porodniątvo in ginekologija 10 ur
Psihiatrija in neVrologija 4 ure

VIII. tečaj:

Interna klinika 7 1/2 ur
Kirurąka klinika 7 1/2 ur
Porodniątvo in ginekologija 10 ur

IX. tečaj:

Interna klinika 7 1/2 ur
Kirurąka klinika 7 1/2 ur
Oftalmologija 10 ur
Dermatologija 5 ur
Pediatrija 5 ur

X. tečaj:

Pediatrija 5 ur
Higiena 5 ur
Sodna medicina 5 ur
Tečaji iz laringologije, dentologije, iz cepljenja itd.

Izpiti:

Izpiti se polagajo ob koncu drugega semestra: Biologija, fizika in kemija (teoretično).
V petem semestru pa: Anatomija, histologija in fiziologija (teoretično in praktično).

Izpiti se polagajo ob koncu desetega semestra: Patoloąka anatomija, eksperimentalna patologija, farmakologija (teoretično in praktično).
Po absolutoriju pa: interna, pediatrija, psihiatrija (teoretično in praktično).

Vrstni red izpitov je sledeči: kirurgija, porodniątvo in ginekologija, oftalmologija, dermatologija in venerologija.

C. PRORAČUN ZA FAKULTETO

1. Anatomija

Plače osebja: suplent 14.000 kron, aistent 6.000 kron, 2 preparatorja 4.000 kron, 2 slug 4.000 kron, dotacija za mrliąki material, preparate itd. 22.000 kron, adaptacija v prosekturi (nadstropje, oprema itd.) 200.000 kron. Skupaj 250.000 kron.
2. Biologija, fizika in kemija pridejo v proračun pri filozofski fakulteti, računa se skupno z zavodi.
3. Medicinska knjiľnica (knjige, oprema, osebje: knjiľničar, sluga itd.) 125.000 kron.
4. Celotni proračun za leto 1919; (do 31. decembra 1919) ob otvoritvi fakultete z enim semestrom bi znaąal skupaj 375.000 kron; če se ne bi nadstropje na prosekturi gradilo, bi odąteli 100.000 kron in potem bi znaąal proračun samo 275.000 kron.

Č. KRATEK NAČRT ZA LETO 1919 (od 1. maja do 31. decembra)

	prejąnji članek	naslednji članek