Telemedicina je ena najmlająih medicinskih vej. Pomeni prenos in izmenjavo medicinskega znanja na daljavo z uporabo visoke tehnologije telekomunikacij. Njeni začetki segajo v leto 1968, ko je Keneth Byrd s sodelavci vzpostavil video povezavo med bolniąnico v Massachusetts-u in letaliąčem v Bostonu. V letih 1970-1980 je bil doseľen le majhen napredek. Razmah telemedicine se je pričel v devetdesetih letih z razvojem tehnologije komunikacij.

Telemedicino uporabljajo ľe skoraj vse veje medicine. Najpogosteje se uporablja v teleradiologiji, ki je kraljica telemedicine, sledijo ji kardiologija, dermatologija, psihiatrija, urgentna medicina, patologija in onkologija. Teleradiologija, vključno s telenuklearno medicino, je trenutno najbolj specializirana oblika telemedicine.

Pred dvema letoma so v ZDA ustanovili telemedicinsko mreľo, ki omogočajo pridobivanje drugega zdravniąkega mnenja s pomočjo specialistov vodilnih zdravstvenih centrov v ZDA in kasneje po vsem svetu. Projekt se imenuje Second opinion (Drugo mnenje) S tem bi bolnikom po vsem svetu omogočili dostop do zdravniąkega mnenja vrhunskih specialistov. Projekt uporablja najnovejąe doseľke telemedicine.

Slovenija se je v to mreľo vključila v maja 1998 z odpiranjem in pričetkom delovanja projekta Drugo mnenje Slovenija. Poleg naąe drľave so od evropskih drľav vključene ąe Nizozemska, kjer je vodilni center projekta, Anglija, Francija in Madľarska. Drugo mnenje Slovenija deluje pod okriljem in strokovnim nadzorom največje zdravstene ustanove v Sloveniji, Kliničnega centra v Ljubljani. V ta namen je bil ustanovljen slovenski odbor Drugega mnenja, katerega člani so najpomembnejąi strokovnjaki, predstavniki vseh medicinskih vej.

Drugo mnenje omogoča slovenskim bolnikom in zdravnikom, da čim hitreje pridejo do specialističnega mnenja iz tujine glede diagnoze bolezni, nadaljnje diagnostike in zdravljenja če in ko je to potrebno. Za drugo mnenje lahko zaprosimo na katerem koli medicinskem področju, od vseh kirurąkih, internističnih vej, do radiologije, patologije, dermatologije, psihiatrije, pediatrije, onkologije, pa tudi stomatologije.

Verjetno smo si ľe vsi zdravniki večkrat zastavili vpraąanje, ali je diagnoza res pravilna, naj opravim ąe kakąno preiskavo, je zdravljenje, ki ga imam v mislih, res tisto pravo, najboljąe. Pa vsakodnevna vpraąanja naąih bolnikov, je diagnoza res pravilna, se da morda v iskanju nove diagnoze ąe kaj storiti, moram res na operacijo, obsevanje. V vseh teh primerih imamo sedaj moľnost, da poleg naąih sodelavcev povpraąamo za mnenje ąe strokovnjake iz tujine.

Drugo mnenje Slovenija se je za pridobivanje drugega zdravniąkega mnenja preko mednarodne telemedicinske mreľe povezalo z Univerzo v San Franciscu (UCSF - University of California San Francisco). Bolniąnica je bila ustanovljena leta 1864 in je z dva tisoč posteljami ena največjih organizacij na območju San Francisca. Sodi med deset najelitnejąih zdravstvenih ustanov v ZDA in med prvih pet po ątevilu zaposlenih zdravnikov s seznama "Best doctors". Dva raziskovalca UCSF sta bila v letu 1989 za svoje doseľke nagrajena z Nobelovo nagrado, medicinska fakulteta UCSF pa se po ocenah ameriąkega Nacionalnega inątituta za zdravstvena raziskovanja ľe več kot deset let uvrąča na prvo mesto. Z UCSF sodelujejo v telemedicinski konzultacijski mreľi ąe Bowman gray School of Medicine of Wake Forest University - Winston Salem, The Brigham Radiology Foundation-Boston, Emory University Hospital-Atlanta, University of Pennsylvania Medical Center-Philadelphia.

Kako deluje sistem pridobivanja drugega mnenja.

Projekt Drugo mnenje Slovenija strokovno vodi medicinska direktorica Vojka Gorjup dr. med. specialistka internistka, sicer iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino kliničnega centra.(tel. Drugo Mnenje Slovenija: 061 137 74 64, fax. 061 137 74 69, klinični oddelek za intenzivno interno medicino 061 329 061)

Če bolnik ali zdravnik ľeli drugo mnenje, najprej pregledamo prineąeno zdravstveno dokumentacijo vključno s prvim mnenjem, to je mnenjem lečečega zdravnika oziroma specialista. V angleąkem jeziku napiąemo povzetek poteka bolezni, diagnostike in zdravljenja in ga po faxu poąljemo v UCSF, skupaj z vpraąanji, na katera ľelimo odgovor. Predlagamo tudi usmeritev specialista, ki jo ľelimo, če ga poznamo poimensko, lahko to tudi predlagamo. RTG slike, RT posnetke in posnetke NMR poąljemo s pomočjo teleradiologije. To je poseben računalniąki sistem, s katerim sliko najprej digitaliziramo, nato pa jo komprimiramo in odpoąljemo. Slika se pojavi na zaslonu centra v UCSF v nekaj minutah. Vse filme na kasetah, npr. UZ posnetki, angiografske filme, citoloąke, histoloąke preparate sedaj poąiljamo s hitro poąto, v bodočnosti pa bo tudi to potekalo v obliki prenosa digitalnih zapisov. Tako je vsa dokumentacija v centru v UCSF ąe isti dan, ko jo odpoąljemo. Po pregledu dokumentacije nam specialist oz. več njih, poąlje svoje mnenje, najkasneje v 48-72 urah. Preko elektronske poąte nas iz centra redno obveąčajo o ľe opravljenih konzultacijah. Po prejemu drugega mnenja o tem obvestimo bolnika ali zdravnika, ki je zanj zaprosil in mu tudi izročimo original. V primeru, da obstajajo ąe kakąne nejasnosti, ali da se drugo mnenje popolnoma razlikuje od prvega, organiziramo videokonferenco. Na njej se soočijo bolnik, zdravnik, ki je dal prvo mnenje in zdravnik, ki je podal drugo mnenje ter, če je potrebno, tudi zdravnik iz slovenskega odbora za drugo mnenje.

Vso bolnikovo dokumentacijo natančno vodimo. Vsak bolnik, ki zaprosi za drugo mnenje, ima svoj karton. Vodimo ga pod posebno identifikacijsko ątevilko, pod katero je zabeleľen tudi v računalniku in nam je tako njegova dokumentacija dostopna v vsakem trenutku.

Projekt Drugo mnenje Slovenija podpirajo oziroma so se vanje vključile velike druľbe, ki svojim uporabnikom omogočajo cenejąi dostop do drugega mnenja. Tako je trenutno v Slovenji vključenih pribliľno 125.000 ljudi. ®elimo si, da bi to moľnost imeli vsi bolniki v Sloveniji, kadar jo potrebujejo.
 

Vodja projekta:

• Doc. dr. Borut Gerąak, Klinični oddelek za kirurgijo srca in oľilja in Katedra za kirurgijo Medicinske fakultete.

• Prof. dr. Primoľ Rode, generalni direktor Kliničnega centra.
• Prof. dr. Duąan Keber, strokovni direktor Kliničnega centra in Katedra za interno medicino.
• Prof. dr. Vladimir Smrkolj, Travmatoloąka klinika in predstojnik katedre za kirurgijo.
• Akad. prof. dr. Matija Horvat, Center za intenzivno interno medicino, Katedra za interno medicino, predsednik sveta za izobraľevanje Zdravniąke zbornice Slovenije in predsednik raząirjenega strokovnega kolegija za urgentno in intenzivno medicino.
• Akad. prof. dr. Vinko V. Dolenc, predstojnik raząirjenega strokovnega kolegija kirurgije, Klinika za nevrokirurgijo in Katedra za kirurgijo.
• Prof. dr. Eldar Gadľijev, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Klinični center in Katedra za kirurgijo Medicinske fakultete.
• Doc. dr. Joľe Balaľic, Inątitut za sodno medicino in predstojnik katedre za sodno medicino, toľilec Zdravniąke zbornice Slovenije.
• Prof. dr. Berta Jereb, Onkoloąki inątitut in Katedra za onkologijo.
• Prof. dr. Martina ®muc Tomori, Klinika za psihiatrijo in predstojnica katedre za psihiatrijo, predsednica Preventivnega medicinskega sveta pri Ministrstvu za zdravstvo.
• Prof. dr. David B. Voduąek, strokovni direktor nevroloąke klinike in Katedra za nevrologijo.
• Prof. dr. Ciril Krľiąnik, predstojnik pediatrične klinike in predstojnik katedre za pediatrijo.
• Prof. dr. Andreja Kocijančič, predstojnica enokrinoloąke klinike in predstojnica katedre za interno medicino.
• Prof. dr. Zoran Arneľ, predstojnik klinike za plastično kirurgijo in opekline, strokovni direktor kirurgije Kliničnega centra in predsednik Medicinskega sveta pri Ministrstvu za zdravstvo.

• Dr. Vojka Gorjup, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino, Klinični center.

	prejąnji članek	naslednji članek