Na Bledu je 5. in 6. septembra 1997 potekala konferenca o razvoju splošne/družinske medicine v Evropi. Po uvodnih predavanjih prvega dopoldneva so se udeleženci razdelili v sedem skupin, v katerih so obravnavali teme, ključne za razvoj stroke v prihodnosti. Ti zaključki so bili kasneje predstavljeni na plenarnem sestanku.

1. TEMA: dodiplomsko izobraževanje

1. Dodiplomsko izobraževanje iz splošne medicine mora biti prisotno na vseh medicinskih fakultetah.
2. Vsaka fakulteta mora imeti katedro za družinsko medicino z ustreznim programom.
3. Katedre morajo jasno izdelati kriterije za učitelje in mentorje.
4. Fakulteta mora omogočiti nagrajevanje učiteljev in mentorjev.
5. Zagotavljanje kakovosti in raziskovalno delo mora biti vključeno v izobraževanje družinske medicine.
6. Zaključni izpit mora bit enak drugim, z ocenami.
7. Katedra za družinsko medicino mora skrbeti za dobre odnose z drugimi specialnostmi.
8. Za nadaljnji razvoj kateder je pomembno mednarodno sodelovanje.
9. Predmet splošna družinska medicina je najbolje umestiti ob koncu študija, še bolje pa ga je uvajati postopno od prvega letnika dalje.

2. TEMA: specializacija

1. Mentorje za specializacijo je treba določiti na osnovi vnaprej dogovorjenih kriterijev.
2. Ta proces mora nadzirati splošna medicina.
3. Specializacija mora biti ustrezno financirana, vključno s plačami specializantov in nagradami mentorjem.
4. Izbrani mentorji bi morali prejemati višjo glavarino zato, da bi lahko na ta način nadomestili izgubo dohodka zaradi učenja in vzdrževanja znanja o izobraževanju.
5. Izobraževalne vsebine specializacije bi morale biti relevantne za splošno medicino. Splošna medicina bi morala te vsebine nadzorovati.
6. Potek specializacije naj bi bil fleksibilen in metode take, da odgovarjajo specializantom in njihovim obveznostim (službenim, osebnim).
7. V Sloveniji je nujno treba rešiti problem čakajočih na specializacijo.
8. Razmisliti je treba o možnostih razvoja skupnega dela specializacije s sorodnimi disciplinami v osnovni zdravstveni dejavnosti.

3. TEMA: nenehno strokovno izpopolnjevanje]

1. Nenehno strokovno izobraževanje je proces, ki preko poklicne in osebne rasti splošnega zdravnika izboljšuje kakovost osnovnega varstva.
2. Zdravniška zbornica Slovenije je sicer postavila merila za podaljšanje licence, vendar bi bilo potrebno dodati še priporočila o primernosti posameznih izobraževanj za splošne zdravnike.
3. Pred vsakim izobraževalnim tečajem ali seminarjem bi morali preučiti ne le vsebino, pač pa tudi metodologijo in kakovost seminarja.
4. Nenehno strokovno izobraževanje mora najti pravo ravnotežje med:
• samoizobraževanjem (branje, ocenjevanje,…)
• odvisnim učenjem (prisotnost na seminarjih, tečajih in predavanjih,…).
5. Za splošne zdravnike so od skupinskih oblik odvisnega učenja vsekakor bolj priporočljiva izobraževanja v manjših skupinah, ki zahtevajo aktivnejši pristop.
6. Pri Zdravniški zbornici Slovenije bi potrebovali posebno izobraževalno telo, kjer bi sodelovali splošni zdravniki. Tam bi v naprej ocenili primernost posameznih izobraževanj in to pri oglaševanju ustrezno označili. Poleg že sedaj znanih meril bi lahko uporabili še naslednja:
• prisotnost splošnega zdravnika kot predavatelja,
• splošni zdravnik kot moderator razprave,
• splošni zdravnik kot izvajalec vsega izobraževanja.

4. TEMA: zagotavljanje kakovosti

1. Ministrstvo za zdravstvo mora dokončati projekt zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni.
2. Zdravniška zbornica mora razviti natančne indikatorje, kriterije in standarde nadzora, ki ga izvaja.
3. Zdravniška zbornica mora vključiti kot kriterij za obnavljanje licence sodelovanje v projektih kakovosti.
4. RSK SM mora začeti in koordinirati aktivnosti Katedre za družinsko medicino, SSM in ostalih inštitucij pri razvoju standardov, priporočil in indikatorjev.
5. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije mora izvesti nacionalno strategijo zagotavljanja kakovosti.
6. Managerji v zdravstvenih organizacijah morajo uporabljati metodologijo kakovosti pri ocenjevanju kakovosti svojega dela (notranji nadzor kakovosti, zadovoljstvo bolnikov, pritožni sistem).
7. Strokovne zdravniške organizacije morajo začeti projekte multidisciplinarnega razvoja kakovosti.
8. Javnost, pacienti in njihove organizacije morajo aktivno sodelovati v odločitvah o zagotavljanju kakovosti in izboljšanju zdravstvenega varstva.
9. Izobraževanje o zagotavljanju kakovosti mora biti vključeno v programe izobraževanja zaposlenih v zdravstvu (dodiplomsko, specializacija, pripravništvo, nenehno strokovno izpopolnjevanje).

5. TEMA: raziskave

1. Prihodnost raziskovalnega dela v splošni medicini v Sloveniji je nastanek Inštituta za družinsko medicino.
2. Raziskave v splošni medicini ne smejo biti hobi posameznikov, ampak resno delo.
3. Treba je razviti mrežo raziskovalcev v splošni medicini in jim omogočiti izobraževanje, najbolje preko Katedre za družinsko medicino.
4. Mreža raziskovalcev mora razviti lastne prioritete razvoja, odvisne od značilnosti splošne medicine.

6. TEMA: odnos do drugih profilov v osnovnem zdravstvu

1. Potrebno je zagotoviti ustrezno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.
2. Vsi zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti naj enakopravno sodelujejo v preventivi.
3. Način financiranja naj spodbudi razvoj splošne medicine.
4. Potrebno je kakovostno sodelovati s specialisti na sekundarni ravni.
5. Aktivno je treba sodelovati v pripravi planov in kadrovskih normativov.

7. TEMA: splošna medicina v tranziciji

1. Zdravniki splošne medicine morajo biti pripravljeni na konceptualne spremembe, ki se dogajajo.
2. Potrebna je ustrezna koordinacija inštitucij, ki morajo imeti jasne pristojnosti.
3. Redefinirati je treba kadrovske in finančne možnosti države in stroke.
4. Spodbujati je treba sodelovanje zdravnikov v skupinah.
5. Najti je treba ustrezne finančne rešitve in morebitne dodatne vire.
6. Tranzicija pomeni tudi nove možnosti, saj se odpirajo nove marketinške niše.
7. Ponujajo se možnosti zdravnikovega delovanje zunaj ambulante (npr. v bolnišnicah).
8. Zdravniki splošne medicine se moraj aktivno vključevati v nastajanje sprememb v zdravstvu.
9. Katedra je kot strokovni vrh pomembno mesto za promocijo novih idej.
10. Zdravniki splošne medicine morajo sodelovati z javnimi občili pri promociji svojih ciljev
11. Javnosti je treba ponuditi več opcij, če je kakovost storitev enaka ali boljša.

	prejšnji članek	naslednji članek