Od 15. do 17. maja 1998 je na Bledu potekal sestanek mednarodne raziskovalne skupine YESS (Young European Suicide Study), ki proučuje problematiko samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Raziskovalci iz Irske, Izraela, Švice in Slovenije (kolega iz Luksemburga se sestanka nista mogla udeležiti) smo pripravili program in protokole za obsežno primerjalno študijo, v kateri bomo poizkušali ugotoviti najodločilnejše dejavnike tveganja in varovalne vplive na pojav, ki postaja vse bolj zaskrbljujoč.

Ne le strokovnjaki, tudi tisti, ki na državni ravni skrbijo za zdravje in dobrobit odraščajočih, v zadnjih letih po vsem svetu iščejo poti, kako zmanjšati problematiko samouničevalnega vedenja v adolescenci. Samomor je v mnogih državah drugi najpogostejši vzrok smrti v adolescentnem obdobju (takoj za nezgodami). Poskus samomora in druge oblike samouničevalnosti pa po ugotovitvah številnih raziskav neposredno povečujejo možnost samomora v kasnejših življenjskih obdobjih. Ker se v Sloveniji pereča problematika, povezana s samomorilnostjo, kaže že tudi v razvojnem obdobju, predvsem v adolescenci (približno 20 mladostnikov v starosti od 14 do 19 let v naši državi vsako leto konča svoje življenje s samomorom, število samomorilnih poskusov pa je nekajkrat večje), smo na enem od mednarodnih kongresov s to tematiko prav slovenski raziskovalci sprožili podbudo, da bi s primerjalno mednarodno študijo poskušali bolj sistematično zbrati znanje o tem, kaj povečuje in kaj zmanjšuje razsežnosti tega pojava. Primerjava rezultatov doslej opravljenih študij kaže, da med dejavniki tveganja za samomor v tem življenjskem obdobju v različnih državah izstopajo nekateri isti neugodni vplivi (zloraba nedovoljenih drog, disfunkcionalna družina, visoka raven depresivnosti), drugi pa so izraziteje značilni le za posamezne države (na primer pogosto opijanje z alkoholom in nizko samospoštovanje mladih v naši državi). Mnoge zanimive odgovore bi dala tudi primerjava varovalnih dejavnikov. Sposobnost zdrave socializacije in dejavnih odnosov z vrstniki ob sočasni zadostni opori družine, ter ustrezni kognitivni slog ob razreševanju stresov in osebnih težav so se v slovenski raziskavi pokazali kot ključni vplivi, ki signifikantno zmanjšujejo samomorilno vedenje mladostnikov.

Del slovenske raziskave "Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih" (nosilka M. Tomori), ki obravnava problem samomorilnosti, je že nakazal poti za poglobljeno sodelovanje v takih študijah. Člani skupine YESS smo na blejskem sestanku tudi sprejeli odločitev, da bomo v mednarodni raziskavi uporabili prav raziskovalne inštrumente, ki so bili sestavljeni za našo slovensko študijo. Člani slovenskega dela raziskovalne skupine so - poleg podpisane - še dr. Bojan Zalar, klinični psiholog, Urban Groleger, dr. med. in Tamara Jeraj, dr. med. Ugotovitve te mednarodne raziskave bodo neposredno olajševale pravočasno razpoznavanje in terapevtsko pomoč rizičnim mladostnikom. Na osnovi identificiranih varovalnih dejavnikov pa bomo lahko pripravili učinkovitejše preventivne programe. Ocena učinka celostnega terapevtskega in preventivnega dela na polju samomorilnega vedenja mladostnikov bo v primerjavi med vključenimi državami dala nedvomno zanimive ugotovitve in praktične smernice za naprej.

	prejšnji članek	naslednji članek