V letošnjih, pri nas že zelo toplih majskih dnevih, smo se v glavnem mestu Islandije na svojem vsakoletnem rednem sestanku, ki ga organizira E.R.O. zbrali predstavniki zobozdravniških združenj, sekcij in zbornic iz 30 evropskih držav ter funkcionarji uradov za zdravstveno politiko pri Evropski Skupnosti. E.R.O. je vodilna stanovska povezava evropskih stomatologov in ker ima svoje uradne predstavnike v medicinskih komisijah pri Svetu Evrope in v nekaterih delovnih telesih Evropske Skupnosti je prav gotovo najvplivnejša stanovska evropska stomatološka organizacija. Prav zato je redno članstvo v E.R.O. izredno pomembno tudi za slovenske stomatologe, saj priporočila, navodila, primerjalne študije, projekti organiziranja, itd., ki jih pripravijo posamezne mednarodne ekspertne skupine pri E.R.O. še kako prav pridejo tudi pri naših predvidevanjih, kako bi bilo najbolje organizirati zobozdravstveno varstvo. Veliko podatkov, ki jih na teh skupnih sestankih dobimo delegati "iz prve roke", pa je še kako dobrodošlih pri naših ( še vedno preveč neuspešnih ) pogovorih z našima "partnerjema".

Letošnje redne letne skupščine sva se s Slovenije kot delegata udeležila s prim. dr. Vrboškom. Skupščina je potekala po zelo ustaljenem in s poslovnikom dorečenem dnevnem redu, ki pa se je prav v Reykjaviku spremenil, saj smo sprejeli nov statut združenja.

Po preverbi prisotnosti in kratki predstavitvi vseh 88 delegatov in gostov, potrditvi zapisnika zadnjega sestanka in poročilu o delu sekretariata E.R.O. v letošnjem letu, so sledila poročila o pripravah na srečanja v prihodnjih letih. Ta točka je bila še posebno zanimiva za Slovenijo, saj drugo leto v maju prihajajo ERO delegacije na Bled. O pripravah na to srečanje sem poročal tudi v Reykjaviku in delegati niso imeli nikakršnih pripomb. Poročila o zanimivih stanovskih dogodkih v posameznih deželah so bila letos strnjena v skupno poročilo, ki ga je pripravil generalni sekretar.

Tudi letos se je ponovno pokazalo, kako različne probleme imamo evropski stomatologi in kako prav nemogoče je zato pripraviti neko skupno rešitev za posamezen problem.

Zahodnoevropske države se še vedno ubadajo z vedno večjim številom zobozdravnikov. Vendar pa na Norveškem ponovno primanjkuje zobozdravnikov in zato bodo odprli še eno fakulteto. Skoraj na vseh fakultetah po Evropi (okoli 130 jih je) so vpeljali " numerus clausus " ob vpisu. Skoraj v vseh evropskih državah pride 1 stomatolog na okoli 1.500 prebivalcev. Skrajnosti sta na eni strani Izrael in Grčija, kjer pride 1 stomatolog na 890 prebivalcev in na drugi strani Portugalska, kjer pride 1 stomatolog na 4.012 prebivalcev! Slovenija se s svojim razmerjem: 1/2.100 prebivalcev uvršča bolj na evropski rep in zato ponovno poudarjam, da so trditve nekaterih naših načrtovalcev, ki trdijo, da smo tudi s številom stomatologov na prebivalstvo že med razvitimi v Evropi, spet enkrat ne dovolj preverjene! Še bolj pa nas mora zaskrbeti podatek, da je skoraj 50 % evropskih stomatologov v starostni skupini do 40 let, pri nas pa je najmočnejša skupina tistih zobozdravnic in zobozdravnikov, ki so stari več kot 50 let! Druga skupna težava, ki tare zahodnoevropsko zobozdravništvo, je neprestano zmanjševanje denarja, ki ga za zobozdravstveno varstvo odraslih namenjajo zavarovalnice ali pa država. Ta boj med stomatologi in plačniki je trd in poteka seveda na precej drugačnem nivoju kot pri nas, kjer do boja pravzaprav sploh še ni prišlo.

Je pa večina zaslužka evropskih stomatologov vezana na storitve in le malo je pavšalnega denarja. Pri tem je zanimivo, da se je pojem "preventiva v stomatologiji" razširil na vse starostne skupine in to celo v Nemčiji, ki za preventivo v stomatologiji še pred kratkim ni bila prav vneta.

Velik projekt, ki ga evropski stomatologi uresničujejo prav z ekspertno skupino pri E.R.O., nosi naslov EKVIVALENCA DIPLOM . Prav letošnje poročilo je nakazalo bodoče možnosti uveljavljanja svoje dodiplomske izobrazbe povsod po Evropi in tudi mi smo bili citirani kot eni od tistih, ki bi radi, da nas obiščejo eksperti in potrdijo naš študij stomatologije kot enakovrednega ostalim priznanim evropskim.

Vzhodnoevropske in nove evropske države in stomatologi v njih pa imajo popolnoma drugačne skrbi in težave. Prehod iz enega sistema v drug se je tudi v zobozdravstvu pokazal kot težak in včasih za posameznika hudo boleč. Prihaja do prav absurdne situacije, saj v teh državah politika in plačniki na eni strani prav silijo stomatologe, da se prelevijo v zasebnike, niso pa po drugi strani pripravljeni, da bi temu prilagodili sistem plačevanja in tako zobozdravniki na Madžarskem, v Češki, v Poljski delajo pretežno kot zasebniki, njihovi pacienti, ki so še vedno obvezno zdravstveno zavarovani pa morajo zobozdravniške storitve plačati v celoti. Dialoga s plačnikom kolegi v teh državah ne morejo vzpostaviti. Švicarji so namesto svojega letnega poročila v Reykjaviku predstavili program obveznega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga mora izpolniti vsak švicarski zobozdravnik, če hoče, da bo lahko opravljal svoj poklic.

Zelo pomembna tema letošnjega sestanka je bil tudi zelo živahen razgovor o dilemi, ki je še kako živa ta hip tudi pri nas: specializacije v stomatologiji. Organiziranost je tudi tu iz države v državo različna in usklajevanje bo še dolgotrajno. Prav vesel sem, da je Stomatološka sekcija pri SZD to temo uvrstila kot glavno na letošnje strokovno druženje v Portorožu! Še o enem od pomembnih vprašanj smo se delegati pogovorili v Reykjaviku in to o tem, kakšno najnižjo izobrazbo naj imajo ostali člani zobozdravniškega tima. Tudi tu se namreč iz države v državo močno razlikujemo.

Letos smo izvolili tudi nov sekretariat. Predsednik je postal dr. Müller - Boschung iz Švice. Nova ekipa se bo prvič dokazovala prav na majskem sestanku na Bledu, 1999 leta.

Strokovni del sestanka je bil letos v celoti posvečen boleznim zobozdravnikov.

V skladu s tradicijo sestankov E.R.O. je organizator pripravil tudi nekaj ogledov glavnih zanimivosti Reykjavika, ki je bil sicer svetel, saj v tem času sonce že skoraj ne zaide več, a kar neprijetno mrzel, vetroven in deževen. Mesto je prepolno malih pločevinastih hišic in le malo je višjih zgradb. Nad mestom kraljuje moderna cerkev, ki je še bolj mogočna, ko lahko vidimo vulkanske gore v okolici mesta. Ob opazovanju te neprijazne narave lahko samo občudujemo vztrajnost, trmoglavost in močno voljo vseh tistih, ki so se odločili, da bodo živeli tukaj.

	prejšnji članek	naslednji članek