V Abano Termah je vedno vroče.
Od leve proti desni: prof. Bardot (prvi predsednik), prof. Chantraine
(novi predsednik), dr. Antoine Macouin (sekretar), prof. Črt Marinček in
prof. Martin Štefančič.
|
|
aktualno |
|
|---|
S prof. dr. Martinom Štefančičem sva se 8. in 9. maja 1998 udeležila rednega sestanka evropskega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Organizatorji, Italijani, so srečanje pripravili v zdraviliškem kraju Abano Terme pri Padovi. Evropski odbor sestavljajo delegati vseh držav evropske skupnosti in EFTE (Norveška in Švica), torej skupno 17 držav. Predstavniki Turčije in Slovenije imamo status opazovalcev.
Glavno interesno področje tega odbora je vsebina specializacije in izobraževanje specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine, njena programska in vsebinska primerljivost ter z opravljenim "evropskim" izpitom tudi olajšana prehodnost in zaposlovanje v eni ali drugi državi članici. Evropski izpit obsega 100 testnih vprašanj (v testni datoteki jih je trenutno 500) in sicer ga kandidati polagajo enkrat letno (v novembru) v petih pooblaščenih centrih po Evropi. V letu 1997 jih je od skupno 53 uspešno opravilo izpit 44 kandidatov. Iz Slovenije, kot države opazovalke, bi lahko k omenjenemu izpitu po sedanjih veljavnih določilih pristopili le kandidati, ki bi program specializacije v celoti opravili v eni izmed držav članic UEMS-a.
Zaenkrat tudi nimamo pravice do glasovanja, še manj do izvolitve, naši učitelji in učne ustanove pa ne morejo sodelovati v "evropskem" programu specializacije. Vendar pa se bodo, sicer šele pred 2 letoma sprejeta, omenjena določila v bližnji prihodnosti spremenila. Večkrat (tudi ob drugih prilikah) mi je bila posredovana vizija Evrope, ki ne bo samo političen ampak tudi geografski pojem.
Zato naju je vodstvo evropskega odbora, predvsem po zaslugi sekretarja dr. Macouina z Pariza, obilno založilo z gradivom, ki nam bo zelo koristilo pri posodobitvi naše specializacije. Omeniti velja primer Švice, ki ima poleg Velike Britanije najvišji odstotek (več kot polovico) specialistov z "evropskim" izpitom. Program specializacije v Švici je v celoti prilagojen evropskemu in tudi izpit poteka na enak način. Zato se kolegom iz Švice ni težko, kmalu po specialističnem izpitu doma, prijaviti še za evropski izpit (300 Hol. florintov) in plačati še dodatnih 300 HFl za "evropsko" registracijo. Tudi rehabilitacijske učne ustanove morajo plačati stroške obiska "evropske" komisije za akreditacijo in takso 1500 HFl.
Seveda ima fizikalna in rehabilitacijska medicina v različnih državah različno tradicijo. Zanimiv je primer že omenjene Velike Britanije, kjer je rehabilitacijska medicina razmeroma nova specializacija, nastala zato, citiram: "ker ortopedi, revmatologi in nevrologi niso posvečali dovolj časa in znanja rehabilitacijski medicini". Trajanje specializacije v Veliki Britaniji je 7 let, le v Španiji so še v veljavi 4 leta. Priporočilo evropskega odbora je 5 let in to je tudi naš cilj v Sloveniji. Zaradi aktualnosti na koncu članka povzemam nekatere izvlečke iz prevoda "evropskega" programa.
Na sestanku je bil daljši mučen, pa tudi poučen dialog s predstavniki Danske. Tam je pred leti odgovorno ministrstvo specializacijo fizikalne medicine in rehabilitacije zaradi varčevanja združilo z revmatologijo. Tako sedaj novi zdravniki na Danskem ne morejo specializirati samostojne specializacije in kandidirati za evropski izpit. Po sklepu glavnega odbora UEMS-a se morajo v treh letih uskladiti z evropskimi standardi, sicer grozi njihovi sekciji izključitev, kljub temu, da je na Danskem 120 specialistov, ki so pred sprejetjem tega dekreta zaključili samostojno specializacijo.
Prof. Grimby je predstavil priprave na evropski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki bo drugo leto maja v Goteborgu. Seveda bo udeležba na tem vrhunskem strokovnem srečanju prinesla vsem udeležencem iz držav članic primerno število točk za podaljšanje licence. Verjetno bomo na ta način tudi v Sloveniji kmalu popravili strukturo podiplomskega izobraževanja naših članov.
Vse naštete in še druge evropske izkušnje ter usmeritve nam bodo koristile pri pripravah na 1. slovenski kongres zdravnikov fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki bo na Bledu od 15. do 17. oktobra 1998.
V sistem stalne izmenjave informacij s http://www.uems.be/physique.htm se bomo kmalu vključili s slovensko domačo stranjo.
V Abano Termah je vedno vroče.
Od leve proti desni: prof. Bardot (prvi predsednik), prof. Chantraine
(novi predsednik), dr. Antoine Macouin (sekretar), prof. Črt Marinček in
prof. Martin Štefančič.
Fizioterapija: uporaba tehnik fizikalne terapije, osnovno znanje, delovanje terapije, indikacije in kontraindikacije.
Ortoze, proteze in tehnični pripomočki.
Specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine mora imeti splošno znanje o materialih, ki jih uporabljamo v protetiki in ortotiki in njihovih mehaničnih lastnostih. Pri tistih, ki jih najpogosteje uporabljamo, mora poznati tudi postopke njihove obdelave, sestavne dele in uporabo v klinični praksi. Natančno mora vedeti kako jih lahko predpiše in kakšne so možnosti prilagajanja, jih pregledati ob prevzemu in oceniti njihovo funkcionalnost (terapevtski učinek).
Manualna medicina. Patofiziologija manualne medicine. Znanje anatomije, metamerizacija. Klinična preiskava trupa in udov. Disfunkcija medvretenčnih segmentov. Načela manuelnih tehnik. Indikacije in kontraindikacije. Možne nevarnosti manipulacijskih postopkov.
Reedukacija govornih in jezikovnih nepravilnosti. Osnovna načela opreme in tehnologije za govorno in jezikovno terapijo. Razvoj jezika (govora) v otroštvu. Ocenjevanje v govorni terapiji in njegova uporaba v rehabilitaciji problemov pri izgovarjanju in jeziku (izražanje, razumevanje, branje in pisanje).
bolezni vezivnega tkiva, primarni in sekundarni kostni tumorji, izvensklepni revmatizem. osteoartritis, okvara enega ali več sklepov; okvare hrbteničnih in perifernih sklepov.
Stanja po poškodbah pri odraslih
Patofiziologija in fiziologija obnavljanja različnih tkiv gibalnega sistema.
Opekline
 |
prejšnji članek |
naslednji članek |
 |
 |
|||