Prvi članek se ukvarja z molekularno genetiko v povezavi z hipertonijo. Ugotavlja vpliv angiotenzina 1 in 2 na visok krvni tlak. V naslednjem prispevku je obdelana epidemiologija visokega krvnega tlaka v enem izmed madžarskih okrajev (Szabolcs-Szatmar bereg). Na 10.000 ljudi je v tem okraju med hipertoniki 848 moških in 1.178 žensk. Obolevnost za hipertenizjo na Madžarskem na 10.000 znaša 1.276 moških in 1.382 žensk. Predstavili so tudi disproteinemijo in visok krvni tlak. Povišan krvni tlak spremljajo navadno tudi povišane maščobe v krvi.

Eden izmed avtorjev obravnava povezavo hipertonije z debelostjo. Med suhci je manj hipertonikov kot med debeluhi. Ljudem z telesno težo nad 40 kg na 1m2 pravijo, da so morbidno debeli. Pri njih je tudi več zapletov.

Naslednji prispevek govori o zgodnji diagnozi bolezni; v ta namen je priporočljivo 24 urno merjenje krvnega tlaka in EKG-ja. V ta namen uporabljajo aparat, imenovan Kardiotens.

V enem izmed naslednjih sestavkov avtor izčrpno razpravlja o vplivu visokega krvnega tlaka na ishemično bolezen srca. Ogroženi naj bi bili ljudje z vrednostjo krvnega pritiska nad 160/95. Prav tako zanimiv je sestavek o korelaciji hipertonije in diabetesa. Pri tem igra pomembno vlogo retenca natrija in insulinska rezistenca. Poseben prispevek govori o renalni hipertenziji in njenih komplikacijah, ter o hipertenziji pri dializiranih bolnikih. Poseben članek razglablja hipertenzijo med nosečnostjo z pojavi gestoz, toksemij in preeklampsije. Na koncu so opisani zapleti pri zdravljenju in razvoju hipertnezije s poudarkom na tarčne organe.

Vir: Magyar Orvos, april 1998.

Vsako leto pridobi v Avstriji svojo "ius practicandi" približno 1.600 zdravnikov. V ordinacijah in bolnišnicah pa v istem obdobju lahko zaposlijo največ 600 zdravnikov. Tako nastane prebitek 1.000 zdravnikov, ki bo do leta 2012 narastel na približno 15.000 zdravnikov. Gre torej za zgrešeno investicijo, vredno več kot 60 milijard šilingov.

Teh, že dolgo znanih problemov, politika (predvsem nekdanja ministra za zdravstvo ter za znanost) očitno ni obravnavala resno, ali pa jih sploh ni registrirala. Zadevo zdaj rešujejo zdravniki sami, kolikor je to "v lastni režiji" sploh mogoče. Prek foruma, ki so ga ustanovili, zahtevajo ukinitev neomejenega vpisa na medicinske fakultete. V zvezi s tem načrtujejo sestanek dekanov vseh avstrijskih medicinskih fakultet (Graz, Innsbruck, Dunaj). Cilj:

• Koordinacija študijskega reda (Studienordnung), prek katerega naj bi se študij medicine uskladil z obstoječimi možnostmi.
• Ukinitev specialističnega dežurstva na klic (Rufbereitschaft).

Brezposelnost ne pritiska le na diplomante medicinskih fakultet, temveč celo na specialiste ter splošne zdravnike. Načelnik (Obmann) turnusnih zdravnikov, Harald Schlögl, je zato pred kratkim zahteval, da je "Nujno treba omejiti možnosti za študij medicine. To ni le v interesu mladih medicincev, temveč tudi davkoplačevalcev." Dalje se Schlögl sklicuje na uradne podatke, po katerih bo leta 2012 kar 15.000 zdravnikov preveč in trdi, da bo "minister Einem - zaradi svojega oklevanja, da bi zavrl doslej neomejene možnosti za študij medicine v Avstriji - osebno odgovoren za nesmiselno zapravljanje denarja davkoplačevalcev ter za naraščajočo množico frustriranih brezposelnih mladih zdravnikov."

Vir: Österrichische Ärztezeitung, št. 9, 10. maj 1998.

Ženske živijo dalj kot moški v vseh navedenih državah. Najvišjo starost dosežejo v Švici in Franciji (81,9 let), najnižjo pa na Danskem (78 let). Pri moških vodi Švica (76,5), na repu je Portugalska (71).

Povprečna starost žensk pri prvem porodu je 28,9 let, najvišja na Irskem (30,2) in najnižja v Avstriji (27,7). "Moderna evropska ženska" ima v povprečju 1,44 otroka, največ na Islandije (2,09), najmanj pa v Španiji (1,15) Nezakonskih otrok je v EU 23 odstotkov, največ na Islandiji (61) in najmanj v Grčiji (3).

Poraba alkohola je najvišja v Franciji, kjer odpade na prebivalca 14 1 čistega alkohola na leto, najmanj pa ga porabijo na Norveškem (4,6 litra).

Najhujši kadilci so Grki s 3012 cigaretami letno, najmanj dima je na Norveškem (597).

Število samomorov pri moških je najvišje na Finskem (41,8 / 100.000 preb.), najnižje pa v Grčiji (5,5)

Leta 1996 so v EU ugotovili 23.046 primerov AIDS-a in kar tričetrt odpade na sredozemske dežele Francijo, Italijo in Španijo. Slednja daleč vodi pri obolevnosti (167,7 obolelih / milijon preb.). Na Finskem je ta številka štiridesetkrat nižja (4,1)

Največ zdravnikov ima Italija (570 / 100.000 preb) in najmanj Portugalska (170).

Za pljučnim rakom umre v EU letno 31 žensk na 100.000 prebivalcev, na Nizozemskem 38 in v Grčiji 23.

Vir: Wiener Arzt, št. 5, maj 1998.

Ustanovljen je bil poseben svet, ki ga sestavljajo direktorji dunajskih bolnišnic, zastopniki Medicinske fakultete in Zdravniške zbornice.

Na Dunaju dela tretjina vseh avstrijskih zdravnikov, Tako pride na specialista, ki ima pogodbo z eno ali več zavarovalnicami, 1.000 prebivalcev. Vsako leto dokonča specializacijo samo na Dunaju 300 zdravnikov, medtem ko se v bolnišnicah in privatni praksi izprazni kakšnih 150 mest. Podpredsednik Zdravniške zbornice, dr Dorner, pravi, da je mogoče predvideti, kdaj bo prišlo do popolnega kolapsa, vendar to, kot kaže, nikomur ne povzroča skrbi.

Nezaposlen specialist prinaša dvojno izgubo. Najprej z denarjem, ki je bil zapravljen za njegovo izobrazbo, kasneje pa še s podporo za nezaposlene.

Možnost rešitve vidijo v omejitvi števila študentov na Medicinski fakulteti, ki je v Avstriji še vedno neomejeno. To ne bi pomagalo samo voditi števila bodočih zdravnikov, temveč bi sedanji masovni študij spremenilo v urejen in organiziran. Drugi način bi bil odprava dežurstev (in uvedba turnusov), kar bi povečalo število zaposlenih zdravnikov v bolnišnicah.

Posvetovanje naj bi predstavljajo določeno opozorilo, kakšno tveganje je treba sprejeti pri odločitvi za poklic zdravnika.

Vir: Wiener Arzt, št. 5, maj 1998.

"First responder" je izobražen bolničar, ki se je prostovoljno prijavil, da bo v primeru nesreče v svojem kraju nudil prvo pomoč ponesrečenim v okviru ukrepov nujne prve pomoči. Tako predstavljajo pomemben člen v reševalni verigi. Opremljeni so z nahrbtnikom, ki vsebuje poleg obvezilnega materiala tudi ambu, kisikovo bombo in ročni aspirator. Indikacije za ukrepanje bolničarja so enake tistim, ki veljajo za urgentnega zdravnika, le da ukrepa v okviru svojih sposobnosti. Sporočanje oziroma alarmiranje poteka preko telefona ali pozivnika. Ker bolničar seveda dobro pozna svoj domači kraj, je s svojim avtomobilom zelo hitro na kraju nesreče in tako lahko hitro in učinkovito nudi prvo pomoč, poleg tega pa nudi pomembne podatke o nesreči kasneje prispeli zdravniški ekipi.

Na koncu tega informativnega sestavka je seznam desetih okrajev in imena bolničarjev iz okolice Celovca.

Vir: Kärntner ÄrzteZeitung, št. 5, maj 1998.

	prejšnji članek	naslednji članek