|
tako mislimo |
|
---|
Popolnoma se strinjam, da je potrebno sprejeti odredbo o nujni dežurni službi, vendar ne na način, kot ga predvideva 6. člen dogovora, t.j., da bi to opravljali kot turnosno službo specializanti in sekundariji. S takim načinom pričakujem za Zavarovalnico večjo izgubo kot 0,8 milijarde SIT, bolnišnice pa bi prikazovale višjo zasedbo postelj.
Dvomim, da si bo upal specializant ali sekundarij odkloniti bolnika, ki ga je napotil osebni ali dežurni zdravnik, pa čeprav se je zmotil v diagnozi. Socialne patologije, vključno problemi v zvezi s starostjo, pomanjkljiva nega na terenu, želje prenekaterih po hospitalizaciji itd., ko je potrebna hitra diagnostika in ev. energična odklonitev, niti ne omenjam.
Predvidevam, da bodo z izvajanjem 6. čl. dogovora bolnišnice v najkrajšem času prenatrpane.
Dodal bi še troje: Kje dobiti (zlasti v perifernih bolnišnicah) 6 specializantov (ob določeni kadrovski zasedbi, ki jo plača Zavarovalnica) ali 6 sekundarijev, ne vem. Toliko še jih je pa potrebnih za turnus.
Vemo, da se v turnusu ne sme spati. Kaj bodo potem mlajši kolegi delali ponoči izven obveznosti, ki zahtevajo dežurstvo?
In končno: Kdaj bo mentor lahko neposredno spremljal specializanta ali
sekundarija tako pri znanju kot pri vzgoji, če bo moral delati v turnusu?
Kje je tu naložba znanja?
|
|
|
|
|