 |
 |
 |
 |
 |
|||
|
|
odpiramo razpravo |
|
|---|
Padarstvo zajema zdravila, naprave in življenjske filozofije. V najboljšem primeru pomaga učinek placebo, v najslabšem pa pripelje do telesnih poškodb in smrti.
Kako naj vemo, ali je nek način zdravljenja ničvreden? Kako naj se zavarujemo pred padarstvom? Trg je že preplavljen z različnimi pripravki, ki obljubljajo, da bodo kar pometli z boleznijo, in prihajajo novi in novi. Zelo so pisani, skupno pa jim je to, da se obračajo k osnovnim črtam človekove narave in premaga jih lahko le zdrava pamet. V terminologiji in praksi padarstva ni jasnih meja, njegovo bistvo pa je ničvredno zdravljenje, namerno ali nenamerno, lahko posledice neznanja, nevednosti, nepoučenosti. Med sleparji najdemo dobronamerne, iskrene altruiste, ki res hočejo pomagati drugim, pa tudi cinične, brezdušne goljufe, ki iščejo samo hiter zaslužek ali osebno slavo. Med mazači so tudi zdravniki, obstajajo pa tudi različni dopisni in drugi tečaji v tujini, po katerih dobiš diplomo doktor medicine.
Vse skupaj postaja še bolj zapleteno, ker je pri zdravljenju nemogoče potegniti razločno črto med "črnim" in "belim". Zato bomo oblike zdravljenja razdelili v tri skupine:
Zato so za zaščito splošnega zdravja nujni določeni previdnostni ukrepi. Novosti zapleteno in obsežno preizkušajo, preden jih uporabljajo za zdravljenje ljudi. Pri tem sodelujejo medicinske fakultete, raziskovalni centri, strokovna združenja s svojimi časopisi in končno tudi zakonodajna telesa. Nekateri kritiki to imenujejo zaprt sistem, ki zapira pot novim idejam. To bi lahko bila resna nevarnost, ki pa ne more postati monopol, ker se v to dogajanje vključuje toliko različnih in pogosto nasprotnih sil.
Nekatere tradicionalne oblike zdravljenja je priznala tudi sodobna medicina. Med njimi sta najbolj znani akupunktura in hipnoza. Kljub temu jih ne smemo imeti za vsemogoče, ampak jih moramo uporabljati v okviru sestavljenega in nadzorovanega načrta za zdravljenje.
Druge možnosti zdravljenja so rezultat novih raziskav. Vsako leto pridejo na primer na trg nova zdravila. Ne smemo jih kar tako zavreči, ampak si moramo prizadevati, da prenesejo standardne postopke stroge analize, in jih nato uporabljati samo pod določenimi pogoji, pod pazljivim zdravnikovim nadzorstvom pa tudi bolnik mora biti poučen o morebitnih nevarnostih.
Druge oblike padarstva uporabljajo standardna zdravila toda ob napačnih priložnostih.
Mazači uporabljajo nedokazane postopke in izrekajo trditve, ki jih ne morejo potrditi. Različne vrste masaže lahko na primer olajšajo sproščanje, ni pa nobenega dokaza, da lahko z masažo pozdravimo ali preprečimo kako bolezen.
Padarskih pripravkov ne proizvajajo po za farmacevtsko industrijo veljavnih pravilih za nadzor kakovosti. Zato lahko vsebujejo snovi, ki ne grejo skupaj ali z drugimi zdravili, ki jih človek jemlje, ali s hrano in pijačo.
Med žrtvami padarstva so tudi ljudje, ki sploh niso bolni. Brezvestni izdelovalci in prodajalci lažnih zdravil skušajo v teh ljudeh zbuditi dvom ali zaskrbljenost, v upanju, da jim bodo prodali ničvredna "zdravila" proti boleznim, ki jih sploh nimajo.
Številne sleparske teorije podpirajo misel, da "naravna ubranost" ali ravnotežje v telesu varuje pred boleznimi in celo zdravi. Ko se pojavi bolezen, lahko bolnik občuti sram ali krivdo, ker je dopustil bolezen ali ker mu ne uspe, da bi se pozdravil. Medicina ne obtožuje bolnikov za njihove bolezni, čeprav nekatere slabe navade, kot sta kajenje in zloraba alkohola, škodujejo zdravju.
Občutek krivde lahko prizadene tudi bolnikovo okolico: starše, ki diabetičnemu otroku prenehajo dajati insulin, ali moža, ki odpelje ženo iz bolnišnice in jo zaupa sleparju - ti ljudje občutijo krivdo, ker so dopustili, da so jih zavedle lažne obljube.
Ljudje, ki verjamejo padarjem, so si v marsičem podobni. Nagnjeni so k samoti, primanjkuje jim čustvene podpore družine ali prijateljev, morebitna bolezen jim povečuje občutek, da izgubljajo nadzor nad lastnim življenjem. Trpijo lahko zaradi kroničnih bolezni ali neozdravljivih težav ali pa živijo v strahu pred njimi. Lahko imajo tudi različne težave čustvene narave, recimo zaradi spolne nemoči, plešavosti ali debelosti. Mazači izrabljajo nezadovoljstvo v odnosu med zdravniki in bolniki. Če zdravnik reče bolniku: "Tukaj ne morem nič več narediti", ga pusti brez upanja in ga spremeni v lahek plen sleparjev, ki mu - nasprotno - ponujajo čudežno ozdravitev.
Padarji najpogosteje izrabljajo pravo nevarnost za zdravje. Včasih so ljudje živeli v strahu pred epidemijami koz, tifusne mrzlice in otroške paralize. Zadnje čase povzroča splošno zaskrbljenost AIDS, zato se tudi sleparji prilagajajo "svetovnim težnjam".
Poleg tega padarji spretno sleparijo z nezaupanjem javnosti do ustanov. Določen dvom in želja ("bom poskusil") sta včasih na mestu, hkrati pa povečujeta verodostojnost padarstva. Nevarnost je še večja, ker strokovnjaki in ustrezne ustanove ne nadzorujejo dela mazačev. Pri nas je to v glavnem prepuščeno oceni policije.
Nekateri ljudje slepo verjamejo pisani besedi, ker mislijo, da je bilo vse, kar je objavljeno, prej podrobno pregledano. To je napaka. Kupec mora dobro premisliti, čemu bo verjel in čemu ne.
Bolnikovo sodelovanje pri varovanju lastnega zdravja podpirajo vsi strokovnjaki, zato je v interesu vsakogar, da ve, kaj lahko naredi sam zase. Vedeti pa moramo, da je zdravje odvisno od vrste zapletenih dejavnikov, ki pogosto niso v skladu s tistim, čemur ponavadi pravimo zdrava pamet.
Medicinsko znanje diagnostike in zdravljenja se pridobiva med vso delovno dobo in samo rodovi najboljših možganov, izredna pridnost in denarna sredstva lahko premaknejo meje človekovega znanja. Sama naravna nadarjenost pri tem zelo malo pomaga. Ljudje, ki postavljajo diagnoze s pomočjo svinčnice, "bioenergije" ali nepreverjenih sredstev, ki dajejo nasvete in zdravijo, delajo škodo, četudi prikazujejo svojo dejavnost kot dobronamerno in nesebično.
Padarji zavajajo bolnika na kriva pota, povzročajo izgubo dragocenega časa, ko bi bolezen še lahko pozdravili ali zmanjšali njene škodljive posledice in bolnika denarno škodujejo.
S stališča znanstvene medicine in pozitivnih zakonov naše demokratične družbe, so to sleparji in mazači, ki izkoriščajo bolnikov težki položaj. Zato je skrajni čas, da zdravstvene organizacije in ustanove ostro obsodijo to delovanje, opozorijo bolnike, da jih padarji goljufajo in izkoriščajo, in jih spomnimo na to, da lahko ozdravitev svoje bolezni pričakujejo samo od ljudi, ki znajo postaviti diagnozo in pozdraviti bolezen.
Dolžnost zakonskih ustanov je, da nadzorujejo delovanje nepristojnih
navideznih zdravnikov in ga zmanjšujejo, kot se spodobi za tako organizirano
in visoko demokratizirano družbo, kot je naša.
|
|
|
|
|
|
|
|||