ISIS 1998, št.6
 

zanimivo

Reforma invalidskega zavarovanja

Alfred B. Kobal
 

Uvod

Razprava o reformi invalidskega zavarovanja poteka - če sploh poteka - v senci pokojninske reforme. To je razumljivo, saj predlagane spremembe pokojninske zakonodaje neposredno posegajo v socialne pravice dobršnega dela sedanje in bodočih generacij, medtem ko bo reforma invalidskega zavarovanja zajela le manjši del aktivnih ljudi. Pri tem se moramo zavedati, da reformirano invalidsko zavarovanje lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje in produktivnost vseh aktivnih prebivalcev.

Predlagatelj očitno želi spremeniti in posodobiti invalidsko zavarovanje, vendar so nekateri predlagani ukrepi preveč formalistični, saj niso strokovno podprti in zato ni pričakovati pomembnejših vsebinskih sprememb. Zdi se, da bo imela reforma invalidskega zavarovanja enake spodrsljaje kot Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sicer v svojem prvem delu formalno posega na celotno področje zdravstva, hkrati (v drugem delu: zdravstveno zavarovanje) pa enostavno pozablja na problematiko zdravstvenega varstva pri delu. Posledice take zakonodaje so deloma že vidne kot npr. porast začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, naraščanje trajne nezmožnosti za delo in drugo. Povsem jasno je, da bo reforma invalidskega zavarovanja morala upoštevati sedanje stanje razvitosti varnosti in zdravja pri delu in stimulirati ta razvoj, neposredno in s pomočjo zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ob sodelovanju ministrstva za zdravstvo.

Z mojim prispevkom želim vzpodbuditi širšo strokovno javnost, da s svojimi predlogi aktivno poseže v oblikovanje reforme invalidskega zavarovanja.

Predstavitev izhodišč in predlogov reforme

V besedilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Bela knjiga, oktober 1997), ki opisuje reformo invalidskega zavarovanja, so predstavljena izhodišča reforme, ki nakazuje razvoj invalidskega zavarovanja pri nas. V podpoglavjih so podani konkretni predlogi za ureditev zakonodaje, ki zajema definicijo invalidnosti, pravice in posebne pravice iz invalidskega zavarovanja, ureditev poklicne rehabilitacije, nadomestila itd. Pri tem je na novo opredeljen tudi krog zavarovancev. Zelo skopo in nekonsistentno nakazuje predlog financiranja invalidskega zavarovanja. Na koncu besedila je podan predlog za spremembo veljavne zakonodaje pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Ker so nekatera predstavljena izhodišča in predlogi zelo pomembni za razvoj in uspešnost novega invalidskega zavarovanja, jih posebej omenjam.
dr. Alfred Kobal, dr. med.
  1. Posebna prispevna stopnja za invalidsko zavarovanje
  2. Invalidsko zavarovanje naj bi delovalo kot samostojna panoga socialnega zavarovanja ob pokojninskem zavarovanju. Uvedena bi bila posebna prispevna stopnja "za splošno invalidsko zavarovanje", v katero bi prispevke plačevali zavarovanci in delodajalci, v določenih primerih pa se na to področje vključuje tudi država. 

  3. Organizacija invalidskega zavarovanja
  4. Predlagatelj dopušča možnost, da se ustanovi poseben sklad obveznega zavarovanja, ki bi kasneje lahko prevzel tudi obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V ta namen bi lahko ustanovil posebno institucijo, vendar predlagatelj meni, da bi ta sklad upravljal dosedanji nosilec ZPIZ. Torej en nosilec za: obvezno pokojninsko zavarovanje, družinsko zavarovanje, splošno invalidsko zavarovanje in invalidsko zavarovanje za primer poškodb pri delu in poklicnih bolezni. 

  5. "Profesionalna tveganja" in "splošna zavarovalna tveganja"
  6. Predlagatelj v invalidskem zavarovanju ločuje dvoje tveganj, tako imenovane "profesionalne rizike" in "neprofesionalne rizike - splošne zavarovalne rizike". Med profesionalna tveganja uvršča poškodbe pri delu in poklicne bolezni, med splošna zavarovalna tveganja pa bolezni in poškodbe izven dela. 

  7. Financiranje novega invalidskega zavarovanja
  8. Financiranje invalidskega zavarovanja se v primerjavi z dosedanjim zavarovanjem (splošno prispevna stopnja za vse pokojninsko in invalidsko zavarovanje s prispevki zavarovancev, delodajalcev ter dokladami države) spremeni tako, da se ločijo zavarovalna tveganja za pokojninsko zavarovanje in tveganja, ki sodijo v invalidsko zavarovanje. Znotraj splošnega invalidskega zavarovanja, ki ga financirajo zavarovanci in delodajalci, ločijo profesionalna tveganja in neprofesionalna tveganja. Delodajalci v svojem imenu in za svoj račun kot izključni zavezanci vplačujejo prispevke za profesionalne rizike, zavarovanci pa naj bi po tem predlogu zagotavljali prispevke za neprofesionalne rizike. Višina delodajalčevega prispevka naj bo odvisna od zagotavljanja varnega in zdravega dela, to pa je opredeljeno z obolevnostjo, poškodbami pri delu, poklicnimi boleznimi ter invalidnostmi.

    Invalidsko zavarovanje predvideva tudi posebno prispevno stopnjo za dodatna tveganja, kot so: telesna okvara (če ni vezana na profesionalna tveganja) in dodatek za pomoč in postrežbo, ki jo prejemajo večinoma opravilno težje prizadeti upokojenci. Za ta dodatna tveganja iz invalidskega zavarovanja se lahko uvede posebna prispevna stopnja (aktivni zavarovanci in upokojeni) ali pa ta tveganja pokriva država (socialno zdravstvena pravica vseh državljanov). 

  9. Redefinicija invalidnosti
  10. Uvaja se pojem tako imenovane absolutne definicije invalidnosti, ki upošteva splošno poklicno zmožnost zavarovanca, ki v dosedanjem sistemu invalidsko-pokojninskega zavarovanja ni bila uporabljena. Ta definicija invalidnosti naj bi po mnenju predlagatelja omogočila, da bo zavarovalno tveganje manj subjektivno, torej manj pod vplivom delodajalca in bolj pod vplivom nosilca zavarovanja. Na redefinicijo invalidnosti so vezani tudi vsi ostali pojmi splošne nezmožnosti, poklicne nezmožnosti za delo, zmanjšane zmožnosti in omejene zmožnosti za delo ter vzroki za nastanek invalidnosti, ki so lahko, kot že rečeno, neprofesionalni in profesionalni.

    Na te spremembe je vezana tudi delna sprememba obsega odmere pravic, ki nastanejo pri invalidnosti. Uveden je enoten sistem denarnih nadomestil, v katerem predstavlja osnovo za odmero zavarovančeva pokojninska osnova in ne več plača zavarovanca na drugem delu. 

  11. Poklicna rehabilitacija
  12. Poklicna rehabilitacija ni več izbirna pravica, temveč se pojavlja kot obvezna (temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja) pravica za mlajše delovne invalide. V primeru poklicne nezmožnosti ali omejene zmožnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zagotovi poklicno rehabilitacijo in ustrezno delo delodajalec, stroške usposabljanja in nadomestilo pa povrne invalidsko zavarovanje. Če je to stanje posledica nepoklicnih tveganj, te pravice zagotavlja invalidsko zavarovanje v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje. V tem primeru ni jasno opredeljeno, kdo zagotovi "delovno mesto". 

  13. Delovno-pravna in socialna zakonodaja
  14. Predlagatelj ugotavlja, da je temeljni pogoj za vzpostavitev novega sistema zavarovanja ureditev delovno-pravne zakonodaje, področje zaposlovanja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
     

  15. Sprememba veljavne zakonodaje
  16. Predlogi za spremembo veljavne zakonodaje zajemajo nekatere ukrepe, ki jih je predlagatelj nakazal že v predlogih novega invalidskega zavarovanja. Te spremembe naj bi med drugim po mnenju predlagatelja lajšale prehod na nov sistem invalidskega zavarovanja.

Razprava in predlogi

Splošni del razprave in predlogov

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi predstavilo nekakšno nacionalno strategijo razvoja invalidskega zavarovanja. Odločiti se bo moralo, ali bo globlje posegalo na to področje ali pa bo le krpalo sedanji sistem. Pričakujemo, da bo reformirano invalidsko zavarovanje, poleg zagotavljanja socialne varnosti delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, zagotovilo trajno spodbujanje delodajalcev za boljšo varnost in zdravje pri delu in zagotovilo kakovostno obravnavo delavcev v invalidskih postopkih. Vse z namenom, da se zaustavi dosedanji trend porasta invalidnosti, in da se delavcem z "omejeno" delovno zmožnostjo zagotovi ponovno zaposlitev pri delu, ki bo resnično prilagojeno preostali delovni zmožnosti in sposobnostim delavca. Da bi dosegli te cilje, bo potrebno v reformi invalidskega zavarovanja jasno opredeliti vlogo medicine dela kot nosilca zdravstvenega varstva pri delu, vlogo zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja, centrov za poklicno rehalibitacijo in zavodov za zaposlovanje. Ob tem bo vsekakor potrebno zagotoviti določeno stopnjo solidarnosti, brez katere, ob sedanjem razmahu privatizacije in pojavljanju delodajalcev z majhnim številom zaposlenih, ne bo šlo.

Ker bi bilo predstavljanje celotnega omenjenega področja preobsežno, bom v nadaljnji razpravi opozoril le na nekatere probleme, ki v predstavljeni reformi invalidskega zavarovanja niso bili dovolj upoštevani. Glede na sedanje stanje varnosti in zdravja pri delu v novih pogojih liberalizacije gospodarstva je nujno čimprej sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu in reformirati Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (njegov drugi del: zdravstveno zavarovanje). Podrobnejša stališča o reaktivaciji medicine dela na primarni ravni so bila predstavljena že leta 1995 (Zdravniška zbornica Slovenije, Medicina dela - danes), zato o tem ne bom podrobno razpravljal, povzemam le osnovno ugotovitev: zdravstveno zavarovanje bo moralo zagotoviti financiranje vsaj tistega dela programa medicine dela, ki se je izvajal pred sprejetem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pri tem moram omeniti zanimivo ugotovitev, da se v ZDA ogrevajo za reformiranje vloge medicine dela na primarni ravni, kajti ugotovili so, (Sparks in Feldstein 1997) da medicina dela znotraj primarnega zdravstvenega varstva (ob primerni organizaciji) omogoča dostopnejše, uspešnejše in cenejše zdravstveno varstvo.

Pri varovanju osnovnega zdravstvenega varstva še vedno velja osnovno načelo, da mora "zdravstveno varstvo delavcev zajeti celoten odnos med delom in polnim zdravjem človeka in vzpostaviti pozitivno ravnotežje med delom in zdravjem" (SZO 1973). Različne raziskave zadnjih 30 let opozarjajo na tako imenovane "bolezni, povezane z delom" (SZO 1985), ki poleg poklicnih bolezni in poškodb pri delu povzročajo največji delež odsotnosti z dela prav zaradi zahtev obremenitev in škodljivosti pri delu. Kratek pregled značilnosti vzrokov ter obravnave "bolezni, povezanih z delom" je predstavljen v Prilogi 1. Eden od tipičnih primerov bolezni, povezanih z delom, ki povzročajo veliko izgubo delovnih dni in velike stroške so "obolenja križa". Med najpogostejšimi znanimi vzroki za nastanek teh obolenj so dviganje, prenašanje bremen, pripogibanje, porivanje, vlačenje, nošenje bremen, prisilna drža, vibracije, dolgotrajno sedenje in drugo. V ZDA so ocenili, da stroški zaradi obolenja križa, katerih večji del predstavljajo bolezni, povezane z delom, znašajo več kot 11 biljonov dolarjev (nadomestila delavcem), pri tem niso šteti indirektni stroški, kot so zmanjšanje produktivnosti in uvajanje novih delavcev. Ocenjujejo, da celotno breme družbe znaša letno od 75 do 100 biljonov dolarjev (Dempsey in sod. 1997, Hashemi in sod. 1997). Za Američane in druge narode je to očitno tako velik problem, da se z njim poglobljeno ukvarjajo.

Predlog reforme invalidskega zavarovanja pa problematike teh "bolezni, povezanih z delom", ne pozna in med poklicna tveganja uvršča le poklicne bolezni in poškodbe pri delu, ki se kot vzrok za nastanek invalidnosti pojavljajo v RS v 5 %. Tudi zdravstveno zavarovanje (ZZZS) o boleznih, povezanih z delom, očitno ne razmišlja, zato se z njimi nihče ne ukvarja.

Usmerjena razprava in predlogi
Razprava in predlogi se nanašajo na vsebino, ki je bila predstavljena v točkah od 1 do 8 v predhodnem poglavju.

Organizacija invalidskega zavarovanja 
(Razprava in predlogi k tč. 1 in 2)

Za invalidsko zavarovanje kot samostojno socialno zavarovanje, ločeno od pokojninskega zavarovanja, naj bi zagotovili sredstva zavarovanci in delodajalci (deloma tudi država). Samostojnost zavarovanja je eden od temeljnih pogojev, ki bo omogočil bolj pregledno in tudi bolj racionalno poslovanje tega sistema. Menim, da je utemeljeno podpreti predlog predlagatelja, da se ustanovi tudi posebna institucija. To naj bi omogočilo, poleg preglednejšega poslovanja, tudi tekoče in ustrezno ukrepanje ter korekcije znotraj zavarovanja in v kontaktih z delodajalci, zavarovanci, zdravstvom, centri za rehabilitacijo, zaposlovanjem in drugimi službami ter subjekti. Pri tem menim, da bo nujno sprejeti poseben dogovor z zdravstvenim zavarovanjem (ZZZS), ki naj bi jasno opredelil sodelovanje obeh zavodov v postopku ocene delovne zmožnosti.

Tako samostojno oblikovano invalidsko zavarovanje v posebni instituciji bo lahko uspešno delovalo le, če bo pri vodenju take institucije upoštevan transdisciplinaren pristop.

Pričakujemo, da bodo v reformi invalidskega zavarovanja podane tudi osnovne usmeritve za vsebinsko prenovo in reorganizacije delovanja izvedenskih organov (IK). Vodila za reorganizacijo naj bi bile predvsem strokovne vsebine, ne pa izključno upravne odločitve.

Poklicna in nepoklicna tveganja v invalidskem zavarovanju 
(Razprava in predlogi k tč. 3 in 4)

Delitev tveganj v invalidskem zavarovanju na profesionalna in neprofesionalna je privzeta iz dosedanje invalidske zakonodaje, spogleduje pa se tudi s tradicionalnimi stališči v nekaterih državah. Taka delitev tveganj ima za posledico delitev prispevnih stopenj za zavarovance in posebej za delodajalce. Pri tem se postavlja vprašanje,, ali je razmerje med prispevno stopnjo delodajalcev in zavarovancev resnično posledica objektivnih pogojev pri delu.

Na osnovi strokovnih stališč medicine dela uvrščamo med profesionalna tveganja poleg poškodb pri delu in poklicnih bolezni tudi tako imenovane "bolezni, povezane z delom". Če nekoliko podrobneje pregledamo vzroke za nastanek invalidnosti v Sloveniji, vidimo, da so poškodbe pri delu (v zadnjih petih letih) na nivoju 3 %, poklicne bolezni pa se gibljejo od 1,1 do 2 %. Pretežni del vzrokov za nastanek invalidnosti tvorijo bolezni (nad 90 %), v zadnjih letih pa je opazen tudi porast poškodb izven dela (od 1 % v letu 1993 na 5 % v letu 1996). Med boleznimi se kot vzrok invalidnosti pojavljajo na prvem mestu bolezni gibal, sledijo bolezni srca ter ožilja in psihične motnje. SZO je že leta 1985 opozorila na "bolezni, povezane z delom", med katere sodijo prav te tri omenjene skupine obolenj, ki so pri nas najpogostejši vzrok nastanka invalidnosti. Po moji oceni je skupni delež bolezni, povezanih z delom, glede na zgoraj omenjene skupine bolezni, med 30 in 40 %. Delovni pogoji oziroma zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu, so eden od pomembnejših pogojev za pojavljanje bolezni, povezanih z delom. Ob poznavanju teh dejstev je s strokovnega vidika povsem razumljivo, da bo potrebno pojem profesionalnih tveganj dopolniti in v sedanja poklicna tveganja vključiti poleg poškodb pri delu in poklicnih bolezni tudi bolezni, povezane z delom. Višina delodajalčevega prispevka bo odvisna od zagotavljanja varnega in zdravega dela, ki bo opredeljeno z odsotnostjo z dela, zaradi bolezni, poškodb pri delu in poklicnih bolezni (bolniški stalež), fluktuacije ter invalidnosti zaradi poškodb pri delu poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom (ne pa invalidnosti zaradi drugih vzrokov).

Redefinicija invalidnosti 
(Razprava in predlogi k tč. 5)

Ob tem je potrebno jasno povedati, da sama redefinicija invalidnosti ne bo omogočila, da bi zavarovalno tveganje postalo bolj objektiveno in bolj pod nadzorom nosilca zdravstvenega zavarovanja, in da bo v končni fazi za to socialno-zdravstvena ocena delovne zmožnosti zavarovanca bolj objektivna.

Dosedanja zakonodaja invalidskega zavarovanja je predvsem zaradi pomanjkljivih podzakonskih predpisov omogočila, da je bilo delovno mesto izključna domena delodajalca. Objektivizacija zahtev, obremenitev in škodljivosti pri delu je bila prepuščena dobri volji delodajalca, saj v ta proces ni bila vključena medicina dela. Očitno je, da bo v reformi invalidskega zavarovanja potrebno dopolniti in sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se v postopku ocene delovne zmožnosti pridobi objektivne podatke o delu zavarovanca oziroma "o svojem poklicu". Podatke o zahtevah, obremenitvah in škodljivostih svojega poklica naj bi, podobno kot doslej, zagotovili delodajalci, vendar pa ob rednem sodelovanju s pooblaščenim specialistom medicine dela.

Torej, ustvariti moramo take pogoje za delo v invalidskih komisijah, da "ocena delovne zmožnosti" ne bo podana le na osnovi "klinične ocene", temveč bo enakovredno slonela tudi na podatkih o zahtevah, obremenitvah in škodljivostih pri delu oziroma v poklicu. To pa bo seveda možno, če bomo zagotovili, da bodo v postopkih IK uporabljena strokovna načela medicine dela, in da bo v njih sodeloval specialist medicine dela.

Poklicna rehabilitacija 
(Razprava in predlogi k tč. 6)

Podpiram predlagatelja, kajti menim, da je nujno posodobiti to področje, saj poklicno rehabilitacijo zavarovancev kot temeljno pravico že dalj časa uporabljajo nekatere evropske države. Poklicna rehabilitacija bo čedalje bolj pomembna, kajti delavec bo na ta način pridobil nova znanja in sposobnosti, kar bo omogočalo boljše prilagajanje spreminjajočim se zahtevam gospodarstva. Potrebno bo poglobiti že obstoječe sodelovanje centrov za poklicno rehabilitacijo in zagotoviti sodelovanje zavodov za zaposlovanje.

Pri tem v predlogih ni povsem jasno opredeljeno, kdo bo zagotovil delovno mesto po končani poklicni rehabilitaciji, v primeru, ko je nezmožnost za delo ali zmanjšana zmožnost za delo posledica nepoklicnih tveganj (poškodba izven dela in bolezni).

Delovno pravna in socialna zakonodaja 
(Razprava in predlogi k tč. 7)

Strinjam se s predlagateljem, ki ugotavlja, da je temeljni pogoj ali vsaj eden od temeljnih pogojev za vzpostavitev novega invalidskega sistema potrebna sprememba oziroma dopolnitev zakonodaje na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu bo potrebno dopolniti nekatere naloge in zadolžitve pooblaščenega specialist medicine dela in mu omogočiti, da bo spremljal, analiziral in preverjal negativne kazalce zdravja (bolniški stalež, fluktuacijo, invalidnost) na nivoju skupine in tudi pri posamezniku v kolikor bodo za to obstojale strokovne indikacije. Pri tem bo nujno dopolniti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (njegov drugi del: zavarovanje), ki naj bi omogočil specialistu medicine dela, da se pri delu povezuje z ostalimi zdravniki na primarni ravni (Zdravniška zbornica Slovenije, Medicina dela - danes 1995).

Predlogi za spremembo veljavne zakonodaje 
(Razprava in predlogi k tč. 8)

Predlagane spremembe veljavne zakonodaje je potrebno podpreti. Da bi reforma invalidskega zavarovanja sploh zaživela, naj bi v tem predhodnem obdobju Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve omogočilo: vsebinsko organizacijsko prenovo invalidskih komisij; razpis projekta za proučevanje "bolezni, povezanih z delom"; izvedbo statistične spremljave in obdelave invalidizacije po posameznih industrijskih panogah in delodajalcih.

Povzetek glavnih predlogov

  1. Invalidsko zavarovanje naj bo organizirano kot samostojna panoga socialnega zavarovanja s svojim skladom v posebni instituciji, ločeno od pokojninskega zavarovanja.
  2. Za financiranje invalidskega zavarovanja naj bosta uvedeni prispevni stopnji za poklicna tveganja in nepoklicna - splošna tveganja, v katero naj prispevajo sredstva delodajalci in zavarovanci.
  3. Pojem poklicnega tveganja naj se razširi tudi na "bolezni, povezane z delom". Ta tveganja bodo tako obsegala poškodbe pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.
  4. Redefinicija invalidnosti ustreza sodobnim trendom na področju invalidskega zavarovanja. Ob sprejetju te definicije so potrebne tudi druge spremembe zakonodaje invalidskega zavarovanja, ki naj bi omogočale, da nova definicija invalidnosti zaživi in pomeni to, kar predlagatelj v bistvu želi.
  5. Reforma invalidskega zavarovanja naj poda usmeritve za vsebinsko in organizacijsko prenovo izvedenskih organov.
  6. Poklicna rehabilitacija naj postane temeljna pravica. Zato bo potrebno v procesu ocene delovne zmožnosti poglobiti sodelovanje s centri za poklicno rehabilitacijo in vzpostaviti neposredno sodelovanje s strokovnimi službami zavodov za zaposlovanje.
  7. Sprememba delovne-pravne in socialne zakonodaje, sprejem Zakona o varnosti in zdravju pri delu, dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so zelo pomembni pogoji za razvoj invalidskega zavarovanja, zato jih je nujno podpreti.
  8. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi že v prehodnem obdobju omogočilo izvedbo reorganizacije izvedenskih organov, proučevanje in pripravo programa za spremljanje bolezni povezanih z delom in spremembo statistične obdelave invalidizacije.


Literatura:

Dempsey Patrick G, Burdorf Alex, Webster Barbara S. Teh Influence of Personal Variables on Work-Related Low-Back Disorders and Implications for Future Research. JOEM - Volumne 39, Number 8, 1997: 748-759.

Hashemi Lobat, Webster Barbara S, Clancy Edward A., Volinn Ernest. Length of Disability and Cost of Workers' Compensation Low Back Pain Claims. JOEM - Volumne 39, Number 10, 1997:937-945.

Sparks Patricia J., Feldstein Adrianne. Teh Success of teh Washington Department of Labor and Industries Managed Care Pilot Project: Teh Occupational Medicine-Based Delivery Model. JOEM - Volumne 39, Number 11, 1997:1068-1073.

Zdravniška zbornica Slovenije. Izredna publikacija revije ISIS. Medicina dela - danes 1995.

World Health Organizitation. Identification and Control of Work-Related Diseases. Report of a WHO Expert Committes. Technical Report Series No 714, Geneva 1985.
 


Priloga 1 
Bolezni, povezane z delom
Povzetek osnovnih pojmov, značilnosti, dejavnikov, postopkov in proučevanja bolezni povezanih z delom.

Odnos, delo, zdravje in bolezen

Zdravstveno varstvo delavcev mora zajeti celovit odnos med delom in popolnim zdravjem človeka in vzpostaviti pozitivno ravnotežje med delom in zdravjem (stališče SZO 1973, 1990 in MOD konvencija in priporočila št. 161 in 171):

Značilnosti poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom

Najpogostejši dejavniki tveganja za pojavljanje bolezni povezanih z delom

Izvedenci SZO (1985) ocenjujejo, da so za javno zdravstvo najpomembnejše naslednje "bolezni, povezane z delom"

Postopki za proučevanje bolezni povezanih z delom (priporočila NIOSH - ZDA, 1979)

Po tako načrtovanem proučevanju je mogoče oceniti velikost problema, izdelati lastne kriterije in pripraviti "Listo bolezni, povezanih z delom" ter programirati ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje teh bolezni.

Stanje v Sloveniji

Kljub temu, da v Sloveniji že ugotavljamo pojavljanje bolezni, povezanih z delom, doslej še ni bil oblikovan celovit program za proučevanje teh bolezni. Zato tudi nimamo liste bolezni, povezanih z delom, niti preventivnega programa. Glede na dosedanje lastne izkušnje pri dolgoletnem delu v medicini dela in pri ocenjevanju delovne zmožnosti v invalidskih komisijah menim, da je delež bolezni, povezanih z delom, glede na skupno število tako imenovanih "bolezni", ki povzročajo trajno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost I., II. ali III. kategorije) v območju od 30 do 40 %.

Ocenjujem, da so potrebne določene spremembe na področju zdravstvene in pokojninske zakonodaje, ki naj bi omogočile obvladovanje bolezni povezanih z delom.


* Skrajšan povzetek osnovnih izhodišč, ki sem jih predstavil na predavanjih podiplomskega študija iz splošne medicine in medicine dela na IVZ RS (v letih 1993 do 1995).

 
 
prejšnji članek
 
naslednji članek
 
 
  
X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/