ISIS 1998, št.6
Reforma invalidskega zavarovanja
Alfred B. Kobal
Uvod
Razprava o reformi invalidskega zavarovanja poteka - če sploh poteka -
v senci pokojninske reforme. To je razumljivo, saj predlagane spremembe
pokojninske zakonodaje neposredno posegajo v socialne pravice dobršnega
dela sedanje in bodočih generacij, medtem ko bo reforma invalidskega zavarovanja
zajela le manjši del aktivnih ljudi. Pri tem se moramo zavedati, da reformirano
invalidsko zavarovanje lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje
in produktivnost vseh aktivnih prebivalcev.
Predlagatelj očitno želi spremeniti in posodobiti invalidsko zavarovanje,
vendar so nekateri predlagani ukrepi preveč formalistični, saj niso strokovno
podprti in zato ni pričakovati pomembnejših vsebinskih sprememb. Zdi se,
da bo imela reforma invalidskega zavarovanja enake spodrsljaje kot Zakon
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sicer v svojem prvem
delu formalno posega na celotno področje zdravstva, hkrati (v drugem delu:
zdravstveno zavarovanje) pa enostavno pozablja na problematiko zdravstvenega
varstva pri delu. Posledice take zakonodaje so deloma že vidne kot npr.
porast začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, naraščanje trajne nezmožnosti
za delo in drugo. Povsem jasno je, da bo reforma invalidskega zavarovanja
morala upoštevati sedanje stanje razvitosti varnosti in zdravja pri delu
in stimulirati ta razvoj, neposredno in s pomočjo zakonodaje o varnosti
in zdravju pri delu ob sodelovanju ministrstva za zdravstvo.
Z mojim prispevkom želim vzpodbuditi širšo strokovno javnost, da s svojimi
predlogi aktivno poseže v oblikovanje reforme invalidskega zavarovanja.
Predstavitev izhodišč in predlogov reforme
V besedilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Bela knjiga,
oktober 1997), ki opisuje reformo invalidskega zavarovanja, so predstavljena
izhodišča reforme, ki nakazuje razvoj invalidskega zavarovanja pri nas.
V podpoglavjih so podani konkretni predlogi za ureditev zakonodaje, ki
zajema definicijo invalidnosti, pravice in posebne pravice iz invalidskega
zavarovanja, ureditev poklicne rehabilitacije, nadomestila itd. Pri tem
je na novo opredeljen tudi krog zavarovancev. Zelo skopo in nekonsistentno
nakazuje predlog financiranja invalidskega zavarovanja. Na koncu besedila
je podan predlog za spremembo veljavne zakonodaje pokojninsko-invalidskega
zavarovanja. Ker so nekatera predstavljena izhodišča in predlogi zelo pomembni
za razvoj in uspešnost novega invalidskega zavarovanja, jih posebej omenjam.
dr. Alfred Kobal, dr. med.
-
Posebna prispevna stopnja za invalidsko zavarovanje
Invalidsko zavarovanje naj bi delovalo kot samostojna panoga socialnega
zavarovanja ob pokojninskem zavarovanju. Uvedena bi bila posebna prispevna
stopnja "za splošno invalidsko zavarovanje", v katero bi prispevke plačevali
zavarovanci in delodajalci, v določenih primerih pa se na to področje vključuje
tudi država.
-
Organizacija invalidskega zavarovanja
Predlagatelj dopušča možnost, da se ustanovi poseben sklad obveznega
zavarovanja, ki bi kasneje lahko prevzel tudi obvezno zdravstveno zavarovanje
za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V ta namen bi lahko ustanovil
posebno institucijo, vendar predlagatelj meni, da bi ta sklad upravljal
dosedanji nosilec ZPIZ. Torej en nosilec za: obvezno pokojninsko zavarovanje,
družinsko zavarovanje, splošno invalidsko zavarovanje in invalidsko zavarovanje
za primer poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
-
"Profesionalna tveganja" in "splošna zavarovalna tveganja"
Predlagatelj v invalidskem zavarovanju ločuje dvoje tveganj, tako imenovane
"profesionalne rizike" in "neprofesionalne rizike - splošne zavarovalne
rizike". Med profesionalna tveganja uvršča poškodbe pri delu in poklicne
bolezni, med splošna zavarovalna tveganja pa bolezni in poškodbe izven
dela.
-
Financiranje novega invalidskega zavarovanja
Financiranje invalidskega zavarovanja se v primerjavi z dosedanjim zavarovanjem
(splošno prispevna stopnja za vse pokojninsko in invalidsko zavarovanje
s prispevki zavarovancev, delodajalcev ter dokladami države) spremeni tako,
da se ločijo zavarovalna tveganja za pokojninsko zavarovanje in tveganja,
ki sodijo v invalidsko zavarovanje. Znotraj splošnega invalidskega zavarovanja,
ki ga financirajo zavarovanci in delodajalci, ločijo profesionalna tveganja
in neprofesionalna tveganja. Delodajalci v svojem imenu in za svoj račun
kot izključni zavezanci vplačujejo prispevke za profesionalne rizike, zavarovanci
pa naj bi po tem predlogu zagotavljali prispevke za neprofesionalne rizike.
Višina delodajalčevega prispevka naj bo odvisna od zagotavljanja varnega
in zdravega dela, to pa je opredeljeno z obolevnostjo, poškodbami pri delu,
poklicnimi boleznimi ter invalidnostmi.
Invalidsko zavarovanje predvideva tudi posebno prispevno stopnjo za
dodatna tveganja, kot so: telesna okvara (če ni vezana na profesionalna
tveganja) in dodatek za pomoč in postrežbo, ki jo prejemajo večinoma opravilno
težje prizadeti upokojenci. Za ta dodatna tveganja iz invalidskega zavarovanja
se lahko uvede posebna prispevna stopnja (aktivni zavarovanci in upokojeni)
ali pa ta tveganja pokriva država (socialno zdravstvena pravica vseh državljanov).
-
Redefinicija invalidnosti
Uvaja se pojem tako imenovane absolutne definicije invalidnosti, ki
upošteva splošno poklicno zmožnost zavarovanca, ki v dosedanjem sistemu
invalidsko-pokojninskega zavarovanja ni bila uporabljena. Ta definicija
invalidnosti naj bi po mnenju predlagatelja omogočila, da bo zavarovalno
tveganje manj subjektivno, torej manj pod vplivom delodajalca in bolj pod
vplivom nosilca zavarovanja. Na redefinicijo invalidnosti so vezani tudi
vsi ostali pojmi splošne nezmožnosti, poklicne nezmožnosti za delo, zmanjšane
zmožnosti in omejene zmožnosti za delo ter vzroki za nastanek invalidnosti,
ki so lahko, kot že rečeno, neprofesionalni in profesionalni.
Na te spremembe je vezana tudi delna sprememba obsega odmere pravic,
ki nastanejo pri invalidnosti. Uveden je enoten sistem denarnih nadomestil,
v katerem predstavlja osnovo za odmero zavarovančeva pokojninska osnova
in ne več plača zavarovanca na drugem delu.
-
Poklicna rehabilitacija
Poklicna rehabilitacija ni več izbirna pravica, temveč se pojavlja kot
obvezna (temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja) pravica za mlajše
delovne invalide. V primeru poklicne nezmožnosti ali omejene zmožnosti,
nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zagotovi poklicno
rehabilitacijo in ustrezno delo delodajalec, stroške usposabljanja in nadomestilo
pa povrne invalidsko zavarovanje. Če je to stanje posledica nepoklicnih
tveganj, te pravice zagotavlja invalidsko zavarovanje v sodelovanju z zavodom
za zaposlovanje. V tem primeru ni jasno opredeljeno, kdo zagotovi "delovno
mesto".
-
Delovno-pravna in socialna zakonodaja
Predlagatelj ugotavlja, da je temeljni pogoj za vzpostavitev novega
sistema zavarovanja ureditev delovno-pravne zakonodaje, področje zaposlovanja
in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
-
Sprememba veljavne zakonodaje
Predlogi za spremembo veljavne zakonodaje zajemajo nekatere ukrepe,
ki jih je predlagatelj nakazal že v predlogih novega invalidskega zavarovanja.
Te spremembe naj bi med drugim po mnenju predlagatelja lajšale prehod na
nov sistem invalidskega zavarovanja.
Razprava in predlogi
Splošni del razprave in predlogov
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi predstavilo nekakšno
nacionalno strategijo razvoja invalidskega zavarovanja. Odločiti se bo
moralo, ali bo globlje posegalo na to področje ali pa bo le krpalo sedanji
sistem. Pričakujemo, da bo reformirano invalidsko zavarovanje, poleg zagotavljanja
socialne varnosti delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, zagotovilo trajno
spodbujanje delodajalcev za boljšo varnost in zdravje pri delu in zagotovilo
kakovostno obravnavo delavcev v invalidskih postopkih. Vse z namenom, da
se zaustavi dosedanji trend porasta invalidnosti, in da se delavcem z "omejeno"
delovno zmožnostjo zagotovi ponovno zaposlitev pri delu, ki bo resnično
prilagojeno preostali delovni zmožnosti in sposobnostim delavca. Da bi
dosegli te cilje, bo potrebno v reformi invalidskega zavarovanja jasno
opredeliti vlogo medicine dela kot nosilca zdravstvenega varstva pri delu,
vlogo zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja, centrov za poklicno
rehalibitacijo in zavodov za zaposlovanje. Ob tem bo vsekakor potrebno
zagotoviti določeno stopnjo solidarnosti, brez katere, ob sedanjem razmahu
privatizacije in pojavljanju delodajalcev z majhnim številom zaposlenih,
ne bo šlo.
Ker bi bilo predstavljanje celotnega omenjenega področja preobsežno,
bom v nadaljnji razpravi opozoril le na nekatere probleme, ki v predstavljeni
reformi invalidskega zavarovanja niso bili dovolj upoštevani. Glede na
sedanje stanje varnosti in zdravja pri delu v novih pogojih liberalizacije
gospodarstva je nujno čimprej sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri
delu in reformirati Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(njegov drugi del: zdravstveno zavarovanje). Podrobnejša stališča o reaktivaciji
medicine dela na primarni ravni so bila predstavljena že leta 1995 (Zdravniška
zbornica Slovenije, Medicina dela - danes), zato o tem ne bom podrobno
razpravljal, povzemam le osnovno ugotovitev: zdravstveno zavarovanje bo
moralo zagotoviti financiranje vsaj tistega dela programa medicine dela,
ki se je izvajal pred sprejetem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju. Pri tem moram omeniti zanimivo ugotovitev, da se v ZDA ogrevajo
za reformiranje vloge medicine dela na primarni ravni, kajti ugotovili
so, (Sparks in Feldstein 1997) da medicina dela znotraj primarnega zdravstvenega
varstva (ob primerni organizaciji) omogoča dostopnejše, uspešnejše in cenejše
zdravstveno varstvo.
Pri varovanju osnovnega zdravstvenega varstva še vedno velja osnovno
načelo, da mora "zdravstveno varstvo delavcev zajeti celoten odnos med
delom in polnim zdravjem človeka in vzpostaviti pozitivno ravnotežje med
delom in zdravjem" (SZO 1973). Različne raziskave zadnjih 30 let opozarjajo
na tako imenovane "bolezni, povezane z delom" (SZO 1985), ki poleg poklicnih
bolezni in poškodb pri delu povzročajo največji delež odsotnosti z dela
prav zaradi zahtev obremenitev in škodljivosti pri delu. Kratek pregled
značilnosti vzrokov ter obravnave "bolezni, povezanih z delom" je predstavljen
v Prilogi 1. Eden od tipičnih primerov bolezni, povezanih z delom, ki povzročajo
veliko izgubo delovnih dni in velike stroške so "obolenja križa". Med najpogostejšimi
znanimi vzroki za nastanek teh obolenj so dviganje, prenašanje bremen,
pripogibanje, porivanje, vlačenje, nošenje bremen, prisilna drža, vibracije,
dolgotrajno sedenje in drugo. V ZDA so ocenili, da stroški zaradi obolenja
križa, katerih večji del predstavljajo bolezni, povezane z delom, znašajo
več kot 11 biljonov dolarjev (nadomestila delavcem), pri tem niso šteti
indirektni stroški, kot so zmanjšanje produktivnosti in uvajanje novih
delavcev. Ocenjujejo, da celotno breme družbe znaša letno od 75 do 100
biljonov dolarjev (Dempsey in sod. 1997, Hashemi in sod. 1997). Za Američane
in druge narode je to očitno tako velik problem, da se z njim poglobljeno
ukvarjajo.
Predlog reforme invalidskega zavarovanja pa problematike teh "bolezni,
povezanih z delom", ne pozna in med poklicna tveganja uvršča le poklicne
bolezni in poškodbe pri delu, ki se kot vzrok za nastanek invalidnosti
pojavljajo v RS v 5 %. Tudi zdravstveno zavarovanje (ZZZS) o boleznih,
povezanih z delom, očitno ne razmišlja, zato se z njimi nihče ne ukvarja.
Usmerjena razprava in predlogi
Razprava in predlogi se nanašajo na vsebino, ki je bila predstavljena
v točkah od 1 do 8 v predhodnem poglavju.
Organizacija invalidskega zavarovanja
(Razprava in predlogi k tč. 1 in 2)
Za invalidsko zavarovanje kot samostojno socialno zavarovanje, ločeno od
pokojninskega zavarovanja, naj bi zagotovili sredstva zavarovanci in delodajalci
(deloma tudi država). Samostojnost zavarovanja je eden od temeljnih pogojev,
ki bo omogočil bolj pregledno in tudi bolj racionalno poslovanje tega sistema.
Menim, da je utemeljeno podpreti predlog predlagatelja, da se ustanovi
tudi posebna institucija. To naj bi omogočilo, poleg preglednejšega poslovanja,
tudi tekoče in ustrezno ukrepanje ter korekcije znotraj zavarovanja in
v kontaktih z delodajalci, zavarovanci, zdravstvom, centri za rehabilitacijo,
zaposlovanjem in drugimi službami ter subjekti. Pri tem menim, da bo nujno
sprejeti poseben dogovor z zdravstvenim zavarovanjem (ZZZS), ki naj bi
jasno opredelil sodelovanje obeh zavodov v postopku ocene delovne zmožnosti.
Tako samostojno oblikovano invalidsko zavarovanje v posebni instituciji
bo lahko uspešno delovalo le, če bo pri vodenju take institucije upoštevan
transdisciplinaren pristop.
Pričakujemo, da bodo v reformi invalidskega zavarovanja podane tudi
osnovne usmeritve za vsebinsko prenovo in reorganizacije delovanja izvedenskih
organov (IK). Vodila za reorganizacijo naj bi bile predvsem strokovne vsebine,
ne pa izključno upravne odločitve.
Poklicna in nepoklicna tveganja v invalidskem zavarovanju
(Razprava in predlogi k tč. 3 in 4)
Delitev tveganj v invalidskem zavarovanju na profesionalna in neprofesionalna
je privzeta iz dosedanje invalidske zakonodaje, spogleduje pa se tudi s
tradicionalnimi stališči v nekaterih državah. Taka delitev tveganj ima
za posledico delitev prispevnih stopenj za zavarovance in posebej za delodajalce.
Pri tem se postavlja vprašanje,, ali je razmerje med prispevno stopnjo
delodajalcev in zavarovancev resnično posledica objektivnih pogojev pri
delu.
Na osnovi strokovnih stališč medicine dela uvrščamo med profesionalna
tveganja poleg poškodb pri delu in poklicnih bolezni tudi tako imenovane
"bolezni, povezane z delom". Če nekoliko podrobneje pregledamo vzroke za
nastanek invalidnosti v Sloveniji, vidimo, da so poškodbe pri delu (v zadnjih
petih letih) na nivoju 3 %, poklicne bolezni pa se gibljejo od 1,1 do 2
%. Pretežni del vzrokov za nastanek invalidnosti tvorijo bolezni (nad 90
%), v zadnjih letih pa je opazen tudi porast poškodb izven dela (od 1 %
v letu 1993 na 5 % v letu 1996). Med boleznimi se kot vzrok invalidnosti
pojavljajo na prvem mestu bolezni gibal, sledijo bolezni srca ter ožilja
in psihične motnje. SZO je že leta 1985 opozorila na "bolezni, povezane
z delom", med katere sodijo prav te tri omenjene skupine obolenj, ki so
pri nas najpogostejši vzrok nastanka invalidnosti. Po moji oceni je skupni
delež bolezni, povezanih z delom, glede na zgoraj omenjene skupine bolezni,
med 30 in 40 %. Delovni pogoji oziroma zahteve, obremenitve in škodljivosti
pri delu, so eden od pomembnejših pogojev za pojavljanje bolezni, povezanih
z delom. Ob poznavanju teh dejstev je s strokovnega vidika povsem razumljivo,
da bo potrebno pojem profesionalnih tveganj dopolniti in v sedanja poklicna
tveganja vključiti poleg poškodb pri delu in poklicnih bolezni tudi bolezni,
povezane z delom. Višina delodajalčevega prispevka bo odvisna od zagotavljanja
varnega in zdravega dela, ki bo opredeljeno z odsotnostjo z dela, zaradi
bolezni, poškodb pri delu in poklicnih bolezni (bolniški stalež), fluktuacije
ter invalidnosti zaradi poškodb pri delu poklicnih bolezni in bolezni,
povezanih z delom (ne pa invalidnosti zaradi drugih vzrokov).
Redefinicija invalidnosti
(Razprava in predlogi k tč. 5)
Ob tem je potrebno jasno povedati, da sama redefinicija invalidnosti ne
bo omogočila, da bi zavarovalno tveganje postalo bolj objektiveno in bolj
pod nadzorom nosilca zdravstvenega zavarovanja, in da bo v končni fazi
za to socialno-zdravstvena ocena delovne zmožnosti zavarovanca bolj objektivna.
Dosedanja zakonodaja invalidskega zavarovanja je predvsem zaradi pomanjkljivih
podzakonskih predpisov omogočila, da je bilo delovno mesto izključna domena
delodajalca. Objektivizacija zahtev, obremenitev in škodljivosti pri delu
je bila prepuščena dobri volji delodajalca, saj v ta proces ni bila vključena
medicina dela. Očitno je, da bo v reformi invalidskega zavarovanja potrebno
dopolniti in sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se v postopku
ocene delovne zmožnosti pridobi objektivne podatke o delu zavarovanca oziroma
"o svojem poklicu". Podatke o zahtevah, obremenitvah in škodljivostih svojega
poklica naj bi, podobno kot doslej, zagotovili delodajalci, vendar pa ob
rednem sodelovanju s pooblaščenim specialistom medicine dela.
Torej, ustvariti moramo take pogoje za delo v invalidskih komisijah,
da "ocena delovne zmožnosti" ne bo podana le na osnovi "klinične ocene",
temveč bo enakovredno slonela tudi na podatkih o zahtevah, obremenitvah
in škodljivostih pri delu oziroma v poklicu. To pa bo seveda možno, če
bomo zagotovili, da bodo v postopkih IK uporabljena strokovna načela medicine
dela, in da bo v njih sodeloval specialist medicine dela.
Poklicna rehabilitacija
(Razprava in predlogi k tč. 6)
Podpiram predlagatelja, kajti menim, da je nujno posodobiti to področje,
saj poklicno rehabilitacijo zavarovancev kot temeljno pravico že dalj časa
uporabljajo nekatere evropske države. Poklicna rehabilitacija bo čedalje
bolj pomembna, kajti delavec bo na ta način pridobil nova znanja in sposobnosti,
kar bo omogočalo boljše prilagajanje spreminjajočim se zahtevam gospodarstva.
Potrebno bo poglobiti že obstoječe sodelovanje centrov za poklicno rehabilitacijo
in zagotoviti sodelovanje zavodov za zaposlovanje.
Pri tem v predlogih ni povsem jasno opredeljeno, kdo bo zagotovil delovno
mesto po končani poklicni rehabilitaciji, v primeru, ko je nezmožnost za
delo ali zmanjšana zmožnost za delo posledica nepoklicnih tveganj (poškodba
izven dela in bolezni).
Delovno pravna in socialna zakonodaja
(Razprava in predlogi k tč. 7)
Strinjam se s predlagateljem, ki ugotavlja, da je temeljni pogoj ali vsaj
eden od temeljnih pogojev za vzpostavitev novega invalidskega sistema potrebna
sprememba oziroma dopolnitev zakonodaje na področju delovnih razmerij,
zaposlovanja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V Zakonu o
varnosti in zdravju pri delu bo potrebno dopolniti nekatere naloge in zadolžitve
pooblaščenega specialist medicine dela in mu omogočiti, da bo spremljal,
analiziral in preverjal negativne kazalce zdravja (bolniški stalež, fluktuacijo,
invalidnost) na nivoju skupine in tudi pri posamezniku v kolikor bodo za
to obstojale strokovne indikacije. Pri tem bo nujno dopolniti Zakon o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (njegov drugi del: zavarovanje), ki
naj bi omogočil specialistu medicine dela, da se pri delu povezuje z ostalimi
zdravniki na primarni ravni (Zdravniška zbornica Slovenije, Medicina dela
- danes 1995).
Predlogi za spremembo veljavne zakonodaje
(Razprava in predlogi k tč. 8)
Predlagane spremembe veljavne zakonodaje je potrebno podpreti. Da bi reforma
invalidskega zavarovanja sploh zaživela, naj bi v tem predhodnem obdobju
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve omogočilo: vsebinsko organizacijsko
prenovo invalidskih komisij; razpis projekta za proučevanje "bolezni, povezanih
z delom"; izvedbo statistične spremljave in obdelave invalidizacije po
posameznih industrijskih panogah in delodajalcih.
Povzetek glavnih predlogov
-
Invalidsko zavarovanje naj bo organizirano kot samostojna panoga socialnega
zavarovanja s svojim skladom v posebni instituciji, ločeno od pokojninskega
zavarovanja.
-
Za financiranje invalidskega zavarovanja naj bosta uvedeni prispevni stopnji
za poklicna tveganja in nepoklicna - splošna tveganja, v katero naj prispevajo
sredstva delodajalci in zavarovanci.
-
Pojem poklicnega tveganja naj se razširi tudi na "bolezni, povezane z delom".
Ta tveganja bodo tako obsegala poškodbe pri delu, poklicne bolezni in bolezni,
povezane z delom.
-
Redefinicija invalidnosti ustreza sodobnim trendom na področju invalidskega
zavarovanja. Ob sprejetju te definicije so potrebne tudi druge spremembe
zakonodaje invalidskega zavarovanja, ki naj bi omogočale, da nova definicija
invalidnosti zaživi in pomeni to, kar predlagatelj v bistvu želi.
-
Reforma invalidskega zavarovanja naj poda usmeritve za vsebinsko in organizacijsko
prenovo izvedenskih organov.
-
Poklicna rehabilitacija naj postane temeljna pravica. Zato bo potrebno
v procesu ocene delovne zmožnosti poglobiti sodelovanje s centri za poklicno
rehabilitacijo in vzpostaviti neposredno sodelovanje s strokovnimi službami
zavodov za zaposlovanje.
-
Sprememba delovne-pravne in socialne zakonodaje, sprejem Zakona o varnosti
in zdravju pri delu, dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju, so zelo pomembni pogoji za razvoj invalidskega zavarovanja,
zato jih je nujno podpreti.
-
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi že v prehodnem obdobju
omogočilo izvedbo reorganizacije izvedenskih organov, proučevanje in pripravo
programa za spremljanje bolezni povezanih z delom in spremembo statistične
obdelave invalidizacije.
Literatura:
Dempsey Patrick G, Burdorf Alex, Webster Barbara S. Teh Influence of
Personal Variables on Work-Related Low-Back Disorders and Implications
for Future Research. JOEM - Volumne 39, Number 8, 1997: 748-759.
Hashemi Lobat, Webster Barbara S, Clancy Edward A., Volinn Ernest.
Length of Disability and Cost of Workers' Compensation Low Back Pain Claims.
JOEM - Volumne 39, Number 10, 1997:937-945.
Sparks Patricia J., Feldstein Adrianne. Teh Success of teh Washington
Department of Labor and Industries Managed Care Pilot Project: Teh Occupational
Medicine-Based Delivery Model. JOEM - Volumne 39, Number 11, 1997:1068-1073.
Zdravniška zbornica Slovenije. Izredna publikacija revije ISIS. Medicina
dela - danes 1995.
World Health Organizitation. Identification and Control of Work-Related
Diseases. Report of a WHO Expert Committes. Technical Report Series No
714, Geneva 1985.
Priloga 1
Bolezni, povezane z delom
Povzetek osnovnih pojmov, značilnosti, dejavnikov, postopkov
in proučevanja bolezni povezanih z delom.
Odnos, delo, zdravje in bolezen
Zdravstveno varstvo delavcev mora zajeti celovit odnos med delom in popolnim
zdravjem človeka in vzpostaviti pozitivno ravnotežje med delom in zdravjem
(stališče SZO 1973, 1990 in MOD konvencija in priporočila št. 161 in 171):
-
Kadar je delo popolnoma prilagojeno človekovim zmogljivostim, zmožnostim
in ciljem in so tveganja pri delu pod nadzorstvom, tedaj delo krepi telesno
in duševno zdravje.
-
Kadar fizikalne, kemične in biološke škodljivosti in obremenitve prekoračujejo
mejne vrednosti in obremenjenost, so le-te vzrok za pojavljanje poklicnih
bolezni.
-
Delo in delovno okolje lahko skupno z drugimi dejavniki tveganja vplivata
na pojavljanje bolezni, ki imajo multiplo etiologijo in jih imenujemo "bolezni
povezane z delom" (SZO 1985).
-
Druga "splošna" obolenja delavcev se pod vplivom škodljivosti in obremenitev
pri delu lahko poslabšajo.
Značilnosti poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom
-
Za poklicne bolezni je značilna neposredna vzročna povezanost med tveganjem
in boleznijo; dominantni - esencialni faktorji so v delovnem okolju oziroma
pri delu.
-
Poklicne bolezni, glede na definicijo, prizadenejo delavce, ki so izpostavljeni
specifičnim škodljivostim in obremenitvam pri delu.
-
Za bolezni, povezane z delom, je značilno, da je delo in delovno okolje
le eden od dejavnikov tveganja, ki lahko, skupno z ostalimi dejavniki,
vpliva na njihovo pojavljanje.
-
Te bolezni multiple etiologije so povezane z delom, vendar pa se lahko
pojavijo tudi pri ostalih prebivalcih.
-
Delo lahko poslabša, pospeši in reaktivira bolezni z multiplo etiologijo.
Najpogostejši dejavniki tveganja za pojavljanje bolezni povezanih z delom
-
Psihosocialni dejavniki pri delu.
-
Pomanjkanje ergonomskih ukrepov.
-
Psihično preveč ali premalo zahtevno delo.
-
Številne fizikalne, kemične in biološke škodljivosti pri delu.
-
Individualne telesne in psihične značilnosti, genetski faktorji, socialno-kulturni
dejavniki, način življenja in razvade.
Izvedenci SZO (1985) ocenjujejo, da so za javno zdravstvo najpomembnejše
naslednje "bolezni, povezane z delom"
-
Spremembe vedenja in psihosomatske bolezni.
-
Povišan krvni tlak in ishemična obolenja srca.
-
Kronična nespecifična obolenja dihal.
-
Določene prizadetosti in bolezni gibalnega sistema.
-
Rakava obolenja.
Postopki za proučevanje bolezni povezanih z delom (priporočila NIOSH -
ZDA, 1979)
-
Proučevanje pojavljanja teh bolezni.
-
Proučevanje epidemioloških podatkov.
-
Proučevanje dejavnikov tveganja pri delu.
-
Ocena zanesljivosti zbranih podatkov.
-
Proučevanje ostalih dejavnikov tveganja vključno z argravacijo.
-
Ocena in zaključki.
Po tako načrtovanem proučevanju je mogoče oceniti velikost problema, izdelati
lastne kriterije in pripraviti "Listo bolezni, povezanih z delom" ter programirati
ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje teh bolezni.
Stanje v Sloveniji
Kljub temu, da v Sloveniji že ugotavljamo pojavljanje bolezni, povezanih
z delom, doslej še ni bil oblikovan celovit program za proučevanje teh
bolezni. Zato tudi nimamo liste bolezni, povezanih z delom, niti preventivnega
programa. Glede na dosedanje lastne izkušnje pri dolgoletnem delu v medicini
dela in pri ocenjevanju delovne zmožnosti v invalidskih komisijah menim,
da je delež bolezni, povezanih z delom, glede na skupno število tako imenovanih
"bolezni", ki povzročajo trajno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost
I., II. ali III. kategorije) v območju od 30 do 40 %.
Ocenjujem, da so potrebne določene spremembe na področju zdravstvene
in pokojninske zakonodaje, ki naj bi omogočile obvladovanje bolezni povezanih
z delom.
-
V zdravstveni zakonodaji prvi del "Zdravstveno varstvo" je podana osnova
za aktivnosti medicine dela, pri preprečevanju bolezni, povezanih z delom.
Financiranje pa je prepuščeno le delodajalcem, ki pa te problematike ne
poznajo oziroma jo ne spremljajo.
-
"Zdravstveno zavarovanje" v svoje programe še ni vključilo bolezni,
povezanih z delom, čeprav ocenjujemo, da so te bolezni postale tudi problem
javnega zdravstva.
-
Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje še ni zavzelo aktivnega stališča
do bolezni, povezanih z delom.
-
Ustrezne spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje bi omogočile:
oblikovanje postopkov za ugotavljanje medicinske in pravne verifikacije
bolezni, povezanih z delom (pripravo liste bolezni povezanih z delom);
oblikovanje celovitega programa preprečevanja bolezni povezanih z delom;
omogočalo spodbujanje delodajalcev za boljše prilagajanje dela delavcem
ter bolj varno in zdravo delo.
* Skrajšan povzetek osnovnih izhodišč,
ki sem jih predstavil na predavanjih podiplomskega študija iz splošne medicine
in medicine dela na IVZ RS (v letih 1993 do 1995).
|
prejšnji članek
|
naslednji članek
|
|
|