Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 3. seje izvršilnega odbora z dne 12. 3. 1998.
2. Obravnava pravilnika o organizaciji strokovne službe Zdravniške zbornice Slovenije
3. Določitev prioritet za delo Zbornice do spomladanske seje skupščine
4. Obravnava vlog za zasebno zdravniško dejavnost
5. Imenovanje novih članov OZB
6. Razno:
• interpretacija 7. člena ZDR - informacija
• stališče KC o zaračunavanju storitev zasebnikom - informacija

K 1.

K 2.

Člani izvršilnega odbora so podali k posameznim členom pravilnika manjše spremembe in dopolnitve.

Prim. dr. Urlep je seznanil izvršilni odbor, da je pripravil gradivo, ki opredeljuje celovito področje dela Zbornice, ki se nanaša na odnose z javnostmi. Gradivo je bilo posredovano zbornični pisarni dan pred sejo izvršilnega odbora, zato ga ni bilo možno članom posredovati v proučitev in razpravo že za današnjo sejo.

Po razpravi in pojasnilu prim.dr. Urlepa je izvršilni odbor ugotovil, da si predloženi pravilnik o organizaciji in delu strokovnih služb Zbornice ter izhodišča oz. gradivo, ki ga je pripravil prim. dr. Urlep med seboj pravzaprav ne nasprotujejo, zato naj se delo na področju organizacije strokovnih služb v začrtani smeri nadaljuje.

Izvršilni odbor je sprejel naslednji sklep:

Potrdi se osnutek Pravilnika o organizaciji strokovne službe Zdravniške zbornice Slovenije in se ga posreduje v obravnavo izvršilnemu odboru in skupščinskemu svetu. Izvršilni odbor bo obravnaval gradivo, ki ga je pripravil prim. dr. Urlep na svoji seji čez tri tedne.

K 3.

Do spomladanske seje skupščine, ki bo predvidoma 21. 5. 1998, se določijo naslednje prioritete za delo Zbornice:

• pripravi se dogovorjeno gradivo za sejo skupščine,
• predsednik Zbornice s posameznimi člani izvršilnega odbora obišče vse slovenske regije,
• nadaljuje in zaključi se projekt adaptacije prostorov Zbornice,
• prične se delo na projektu informacijski sistem Zbornice,
• pripravi se načrt aktivnosti za prevzem specializacij s 1. 1. 1999,
• pripravi in sprejme se akte za delo strokovne službe Zbornice ter objavi na skupščini sprejete akte Zbornice v dodatku revije Isis.

K 4.

K 5.

K 6.

1. Predsednik dr. Bitenc je podal informacijo v zvezi z potekom pogajanj, ki tečejo neposredno v kabinetu predsednika Vlade za Zakon o zdravniški službi. V teh pogajanjih sodelujejo Zdravniška zbornica, Sindikat zdravnikov FIDES ter Ministrstvo za zdravstvo. Glede na dosedanje pogovore in dosežene uspehe je pričakovati, da bo dokončno v državi razrešeno vprašanje statusa zdravništva ter naj bi šel Zakon o zdravniški službi v drugo branje po obravnavi na Vladi v mesecu aprilu, še pred začetkom poletja.
2. Izvršilni odbor se je seznanil z mnenjem oz. interpretacijo 7. člena Zakona o delovnih razmerjih., ki jo je Zbornici posredoval direktor Vladne službe za zakonodajo.
3. Izvršilni odbor se je seznanil s stališčem ZZZS o zaračunavanju zdravstvenih storitev zasebnim zdravnikom.

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 4. seje izvršilnega odbora z dne, 19. 3. 1998
2. Pravilnik o podelitvi, podaljšanju in odvzemu licence
3. Predlog sklepa o članarini ter predlog finančnega načrta Zbornice za leto 1998
4. Storitveni sistem v zobozdravstvu
5. Plačevanje šolnine v primerih, ko zasebni zdravnik koncesionar napoti zdravnika na specializacijo.
6. Določitev kriterijev Zdravniške zbornice Slovenije za kvalifikacijo izvedencev Medicinske stroke ob vpisu v seznam udeležencev na Ministrstvu za pravosodje
7. Predlog članov komisij za izvedbo preglednega izpita ob koncu sekundarijata
8. Obravnava predloga izvršilnega odbora stomatološke sekcije SZD za ustanovitev Slovenskega nacionalnega komiteja za mednarodno sodelovanje z FDI.
9. študije "Perspektive slovenskih zobozdravnikov do leta 2010
10. Potrditev udeležbe na strokovnih srečanjih.
11. Razno.

K 1.

K 2.

Na seji je bil razdeljen dopolnjeni pravilnik o podelitvi, podaljšanju in odvzemu licence. Po krajši razpravi je bil sprejet naslednji sklep:

Člani izvršilnega odbora pripravijo pisne predloge za spremembe in dopolnitve pravilnika do 30. 4. 1998 in jih posredujejo strokovni službi. Strokovna služba naj pripravi prispele predloge tako, da jih bo mogoče urejeno in čim hitreje obravnavati na naslednji seji izvršilnega odbora, dne 7. 5. 1998. Predsednik dr. Bitenc se zaradi dogovora s SZD v zvezi s citiranim pravilnikom čimprej sestane s predsednikom prof. Poredošem.

K 3.

Skupščini se predlaga v sprejem naslednji sklep:

1. Članarina članov Zbornice znaša 1,2 %osnovne plače zdravnika(izhodišče za izračun še nadalje velja povprečno indeksno razmerje po kolektivni pogodbi (Ur. l. RS, štev. 22/96 in …..). Članarina se avtomatično spremeni (poveča ali zmanjša) na podlagi morebitnih sprememb ali dopolnitev navedene kolektivne pogodbe ali drugih zakonskih določil.

Članarina za člane Zbornice znaša mesečno:

• za sekundarije in mlade raziskovalce ter specializante 2.352,00 SIT
• za splošne zdravnike in zobozdravnike 3.214,00 SIT
• za specialiste 3.714,00 SIT
Upokojeni zdravniki plačujejo polovično članarino zdravnika.

Nezaposleni zdravniki, ki dokažejo z dokazilom, da so iskalci zaposlitve, so za ta čas oproščeni plačevanja članarine.

Pripravniki, ki v času pripravništva prejemajo plačo, plačujejo 80% članarino sekundarija.

Iz sredstev Zbornice, zbranih iz naslova članarine, se nameni do 4% za delo posameznih regijskih odborov, glede na velikost regije in število članov regije, ter do 20% za delno kritje stroškov zborničnega glasila.

Sklep velja od dne sprejema na skupščini, uporablja pa se od 1. 6. 1998 dalje. Od tega dne prenehajo veljati vsi sklepi, ki so urejali plačevanje članarine, razen tisti del sklepa, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti.

2. Skupščini se predlaga v sprejem pripravljeni Finančni načrt Zbornice za leto 1998.

K 4.

Strokovna služba Zbornice ponovno prouči osnutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o zdravniški tarifi ter ga pripravi za obravnavo na naslednji seji izvršilnega odbora.

K 5.

Ministrstvo za zdravstvo se seznani z navedenim problemom plačevanja šolnine v primerih, ko zasebni zdravnik koncesionar napoti zdravnika na specializacijo in predlaga da ministrstvo sprejme naslednje stališče:

Učna ustanova je specializanta, ki ga je na specializacijo napotil koncesionar z namenom ohranjanja javne zdravstvne službe, dolžna obravnavati enako kot specializanta, ki ga napotuje javni zdravstveni zavod.

K 6.

"1. Zdravnik mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev pozitivnega mnenja Zbornice za kvalifikacijo izvedencev medicinske stroke ob vpisu v seznam izvedencev na Ministrstvu za pravosodje:

• imeti mora veljavno licenco Zbornice, če dela v stroki kjer je licenca nujen pogoj za delo,
• imeti mora specialistični izpit v stroki, za katero se prijavlja kot izvedenec.

K 7.

K 8.

K 9.

Izvršilni odbor načeloma podpira izdelavo študije "Perspektive slovenskih zobozdravnikov do leta 2010", pri čemer je potrebno najprej postaviti cilje izdelave študije. To je projekt Zdravniške zbornice, nosilec je odbor za zobozdravstvo. Pri projektu naj sodelujejo zdravniki in zobozdravniki - člani odborov Zbornice ter strokovna služba Zbornice. Zunanji sodelavci naj opravijo tisti del študije, ki je ne bodo opravili odbori in strokovna služba.

K 10.

1. Izvršilni odbor odobri plačilo polovice stroškov za doc. dr. Saše Markovič, dr. med. na sestanku gastroenterološke sekcije UEMS, ki bo dne 2. 5. 1998 v Madridu.
2. Conference Successfully Exploiting Health Economics, ki bo dne 18. in 19. maja 1998 v Londonu, se udeleži Jani Dernič, dr. med., predsednik Odbora za socialno ekonomska vprašanja.
3. Izvršilni odbor odobri plačilo stroškov za dr. Živa Bobiča na srečanju predstavnikov evropskih zobozdravniških zbornic, ki bo v času od 19. do 21. maja 1998 v Cavtatu. Srečanja se s strani Zbornice udeležita tudi dr. Oton Herman in dr. Aleksander Velkov. Stroške bivanja za dva udeleženca krije Nemška zobozdravniška zbornica.
4. Dr. Bitenc se udeleži v maju sestanka v Bruslju na temo Harmonizacija zakonodaje na področju specializacij in sestanka Foruma v Varšavi.
5. Izvršilni odbor je obravnaval pritožbe pacientke N.M.C., gradivo, ki je bilo pripravljeno kot kronološko poročilo pri posameznih postopkih, seznanil se je z obrazložitvami o spornih strokovnih vprašanjih in sprejel naslednje sklepe:
1. Glede na to, da je postopek v zvezi s smrtjo pritožničine matere pravnomočno končan, v skladu s Pravilnikom o organizaciji in delu razsodišča ZZS, ga je možno obnoviti najkasneje v desetih letih, če se ugotovi, da je do izreka prišlo zaradi krive izpovedi priče, izvedenca ali lažnih podatkov stranke v postopku (neresnične ali ponarejene listine) ter v primeru, če se pojavijo nova dejstva in novi dokazi, ki bi bistveno vplivali na izrek ukrepa v korist obdolženega.

Ker v konkretnem primeru niso podani razlogi za obnovo postopka, se Zbornica ne bo več ukvarjala s primerom, saj mora pri svojem delu spoštovati sprejete interne akte ter delovati v skladu z njihovimi določili.

Zbornica je pravna oseba, ki obravnava in odloča o odgovornosti zdravnikov za kršitve Kodeksa medicinske deontologije, Statuta Zbornice in za druge nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe na podlagi prispelih prijav, vendar ni dolžna, v kolikor se ugotovi, da zadeva ni utemeljena, stalno ponavljati in preverjati sprejetih odločitev.

2. V primeru pritožbe v zvezi s pravnoetičnim odstopanjem zdravstvenih delavcev ZD Bežigrad je odbor za pravno-etična vprašanja ugotovil, da odbor nima posebnega vpliva na organizacijske probleme v slovenskem zdravstvu. Opravljenih je bilo tudi več osebnih razgovorov, o katerih sicer ne obstaja pisna dokumentacija.

Izvršilni odbor je potrdil odločitev odbora za pravno-etična vprašanja, ker resnično niso podani kakršnikoli razlogi za nadaljnje obravnavanje konkretne pritožbe.

3. Med obravnavanjem pritožbe zoper delo zobozdravnice je odbor za pravno-etična vprašanja ugotovil, da se je pojavila med zobozdravnico in ga. N.M.C. huda človeška konfliktna situacija, zato so pritožnici svetovali, da zamenja zobozdravnico, ker v nastalih okoliščinah ni možno vzpostaviti ustreznega odnosa med zdravnikom in pacientom.

Izvršilni odbor je potrdil odločitev odbora za pravno-etična vprašanja, da v postopku zobozdravnice ni najti nepravilnosti, zato ni podlage za ponovno obravnavo predmetne pritožbe.

4. Izvršilni odbor se je podrobno seznanil z vsemi navedbami N.M.C., ki se nanašajo na delo strokovne službe Zbornice ter predsednika odbora za pravno-etična vprašanja, pri čemer ni našel razlogov, ki bi narekovali njihovo zamenjavo.

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 5. seje izvršilnega odbora z dne, 22. 4. 1998
2. Določitev kriterijev Zdravniške zbornice Slovenije za kvalifikacijo izvedencev medicinske stroke ob vpisu v seznam izvedencev na Ministrstvu za pravosodje
3. Pravilnik o podelitvi , podaljšanju in odvzemu licence
4. Kadrovske strukture zaposlenih delavcev pri zasebnem zdravniku
5. Razno

K 1.

"- izpolnjevati mora kriterije za nadzornega mentorja".

Zapisnik 5. seje je bil soglasno sprejet s predlagano dopolnitvijo.

K 2.

Zdravnik, ki kandidira za sodnega izvedenca medicinske stroke, mora izpolnjevati za kvalifikacijo ob vpisu v seznam izvedencev na Ministrstvu za pravosodje naslednje pogoje:

1. mora biti član Zdravniške zbornice;
2. biti mora specialist ustrezne specialnosti, pri čemer mora imeti podeljeno licenco za to specialnost v trajanju najmanj enega licenčnega obdobja, v kolikor pa zdravnik ni specialist, mora imeti najmanj 10 let zdravniške prakse;
3. izpolnjevati mora določene pogoje za imenovanje nadzornega mentorja in sicer:
• vsaj 15 let dela na področju zdravstvenega varstva,
• vsaj 4 leta dela kot predstojnik organizacijske enote zdravstvenega zavoda oz. najmanj 10 let uspešnega strokovnega organizacijskega in razvojnega dela na področju zdravstvenega varstva,
• najmanj 10 prispevkov s strokovno, organizacijsko ali drugo vsebino s področja zdravstvenga varstva, objavljenih v strokovnih in drugih revijah in publikacijah v Sloveniji ali tujini,
• izkazana aktivna udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih, tečajih v Sloveniji ali tujini.
4. Pri vseh teh pogojih se upošteva, da morajo biti doseženi pri delu na strokovnem področju, za katerega zdravnik kandidira kot sodni izvedenec medicinske stroke.

K 3.

K 4.

1. nosilec zasebne ambulantne dejavnosti je zdravnik, ki strokovno odgovarja za delo celotnega teama, to je ne le za svoje delo, ampak tudi za delo vseh pri njem zaposlenih delavcev, brez ozira, kakšna je njihova izobrazbena struktura;
2. v standardih naveden kader Zbornica razume le kot kalkulativni element cene zdravstvene storitve oz. ambulantnega programa in ne kot zdravnikovo strokovno zadolžitev, da tudi resnično zaposli 1,1 sestre, 0,3 laboranta, 0,2 administrativnega delavca, 0,1 snažilke itd.
3. z ozirom, da je v nekaterih ambulantah delo medicinske sestre v veliki meri (tudi do 90 in več odstotkov) administrativne narave, ni nerazumljivo, da včasih zdravnik namesto sestre zaposli administratorko (kot je to navada v tujini), preostalo medicinsko tehnično delo (preveze, injekcije, ip) pa opravi sam. Ni strokovna napaka, če zdravnik ne zaposli vsega v standardu določenega kadra in sam opravi delo snažilke, administratorke, medicinske sestre ip. Kljub vsemu Zbornica ugotavlja, da zasebni zdravniki, razen redkih izjem, pri zaposlovanju skrbno in dosledno izbirajo zanesljiv in strokovno dobro usposobljen medicinsko tehnični kader. Redke izjeme obstajajo tudi v nekaterih javnih zdravstvenih zavodih.

Pri določanju kadrovske strukture zaposlenih delavcev pri zasebnem zdravniku je Zbornica stališča, da v kolikor dopuščajo delovni pogoji, lahko zdravnik suvereno odloča o izbiri kadra, za katerega delo je polno odgovoren.

K 5.

1. Dr. Cukjati je predstavil primer zasebnega zdravnika, ki za čas svoje odsotnosti ne more dobiti zdravnika za nadomeščanje, obstaja pa možnost zaposlitve specializanta, ki bo že letos opravljal specialistični izpit iz področja pediatrije. Izvršilni odbor je v zvezi s tem sprejel stališče, da bi zasebnega zdravnika za čas njegove odsotnosti lahko nadomeščal specializant, ki je tik pred svojim specialističnim izpitom, vendar pod vodstvom mentorja.
2. Prof. Horvat je izvršilni odbor seznanil, da bo potekala dne 12. 5. 1998 okrogla miza na temo zdravilstva in njegove vloge, pri čemer je predlagal, da izvršilni odbor pregleda in potrdi stališča, ki jih je pisno pripravil. Bistvo teh stališč je, da ni mesta in pomena zdravilstva, pri obravnavi akutnega in kroničnega bolnika. Uporaba zdravilstva lahko večkrat zavrne diagnostični postopek, odloži ponovno diagnostično presojo in primeren način zdravljenja. Zaradi tega je zdravilstvo nevarno in je potrebno nasprotovati njegovi legalizaciji. Ni tudi videti možnosti za delovanje primernega telesa, kontrole, ki bi lahko podelila "licenco", da lahko uporablja svoje metode pri bolniku in, ki bi nadzirala njegovo delo. Nobeno telo ne bo moglo ugotoviti škode, ki bo nastala zaradi zamud pri diagnostiki in zdravljenju ob uporabi "alternativnih metod". Izvršilni odbor se je strinjal s predlaganimi stališči.
3. Zdravniška zbornica je prejela predlog aneksa štev. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 1998, ki ga je vložila Skupnost slovenskih naradnih zdravilišč. Izvršilni odbor je na predlog pogajalske skupine Zbornice za Splošni dogovor sprejel stališče, da je Zbornici področje zdraviliškega zdravljenja oz. predloga aneksa, ki se na to nanaša, premalo znan, da bi se lahko povsem jasno opredelil do prejetega predloga.
4. Izvršilni odbor imenuje projektno skupino v sestavi Brane Dobnikar, dipl. prav., vodja, dr. Jani Dernič in dr. Zlatko Fras, kot člana, za postavitev novega informacijskega sistema Zbornice, ki bi ga realizirali v letošnjem in tudi v naslednjem letu. Projektna skupina naj izvede vse potrebne aktivnosti za izdelavo načrta informacijskega sistema in njegovo vpeljavo. Projektna skupina naj obdobno poroča izvršilnemu odboru o poteku projekta ter ob zaključku poda končno poročilo.
5. Prof. Gadžijev je izvršilni odbor obvestil, da je prejel pobudo, po kateri naj bi sekundariji dlje časa delali na področju kirurgije (travmatologije). Izvršilni odbor je sprejel sklep, da se pobuda posreduje Komisiji za sekundarijat, ki pripravi predlog za Svet za izobraževanje in izvršilni odbor.
6. Odbor za zasebno dejavnost je prejel od zasebne zdravnice dokumentacijo iz katere izhaja, da je Uprava za notranje zadeve pri njej naročila določeno storitev, ki pa jo sedaj Uprava kot naročnik noče plačati. Do vprašanja je zavzel svoje stališče tudi Odbor za socialno ekonomska vprašanja. Izvršilni odbor zastopa stališče, da:
• sklep sestanka direktorjev slovenskih bolnišnic, z dne 8. 5. 1996 s katerim bolnišnice pristajajo na honorar 1.000,00 SIT za opravljen pregled in izdajo zdravniškega spričevala, lahko velja le za tiste bolnišnice, ki so k temu dogovoru prostovoljno pristopile, ne pa tudi za zasebnike, ki pri tem dogovarjanju niso v ničemer sodelovali,
• nihče ni dolžan izvajati zdravstvenih storitev ali celo izdajati zdravniških spričeval (ali potrdil), če ne gre za nujno medicinsko pomoč in če naročnik ni pripravljen ustrezno plačevati naročenih storitev (skladno s Pravilnikom o zdravniški tarifi).

	prejšnji članek	naslednji članek