8. 4. 1997 ste praznovali s svojimi sodelavci obletnico bogatega in uspešnega delovnega življenja, ki se je začelo pred 70. leti v Vidmu pri Krškem. Ob tej priliki sem se odločila, da bom srečanje izkoristila za pogovor z vami, ki mi bo razkril skrivnost uganke kako vam je uspelo ohraniti vedrost, delavnost in zdravje duha v zdravem telesu - lastnosti, ki so tako značilne za vaša zrela leta.

    Že kot študent ste se ukvarjali s pedagoškim in znanstveno raziskovalnim delom, saj ste že z 20 leti bili demonstrator na Histološko-embriološkem inštitutu MF v Ljubljani. Dobili ste tudi Prešernovo nagrado za študentsko raziskovalno delo. Kakšni so spomini na vaša mladostna leta in ali so vplivali na vašo osebnost, življenje in poklicno usmerjenost?
    S hvaležnostjo se spominjam svojih staršev, ki so mi privzgojili delovne navade ter mi omogočili izobraževanje. V študentskih letih mi je bil vzor univerzitetnega učitelja prof. Alija Košir, ki sem mu v marsikaterem pogledu sledil tudi v svojih zrelih letih.
    Rezultat vašega raziskovalnega dela je bogat publicistični opus, ki zajema okrog 200 strokovno-znanstvenih publikacij, od tega približno 40 v mednarodnih revijah. V delih je opazno uvajanje, kritična analiza in razvijanje novih kvalitativnih in kvantitativnih matematično-statističnih raziskovalnih metod, ki ne sodijo v standardno histologijo, ki naj bi bila vaša osnovna poklicna dejavnost. Zakaj menite, da morajo naravoslovne in pedagoške znanosti sloneti na preciznih matematično-statističnih metodah?
    IZ zgodovine znanosti vemo, da so človekove intelektualne dejavnosti postajale znanstvene, ko so ljudje pričeli pojave meriti, jih kvantificirati in jih matematično opisovati, npr. iz astrologije se je razvila astronomija, iz alkimije kemija. Takozvane trde znanstvene discipline (npr. fizika, kemija, tehnične vede) so lažje in hitreje oblikovale svoje teorije kot mehke (npr. družbene in humanistične vede). V novejšem času pa se vse več znanstvenih panog matematizira, saj uporabljajo matematične in statistične metode za obdelavo podatkov; to velja tudi za biološke in pedagoške vede. Vzemimo za primer histologijo! Zgolj s kvalitativnim opisovanjem težje izrazimo morebitne posebnosti ali razlike med raznimi celicami, tkivi, organi, težje razlikujemo med normalnimi in patološkimi razmerami, morda sploh ne pridemo do zanesljivih utotovitev o pomembnih razlikah med poskusno in kontrolno skupino ipd. Zato smo se z veseljem oprijeli stereoloških metod, ker so nam nudile mnogo več informacij o trodimenzionalni zgradbi živega. Veliko obeta tudi sodobna kvantitativna analiza slike. Tudi pri pedagoškem delu stremimo k veljavnim, zanesljivim in objektivnim ocenam znanja, ki ga želimo meriti. Načela psihometrije so uporabili tudi v pedagogiki in jih pomenovali načela edukometrije. Res pa je, da ostaja vrsta pojavov, ki niso in morda nikoli ne bodo dostopni kvantitativni analizi pa vendar jih želimo znanstveno raziskovati.
    Vaš pedagoški eros je pomagal dooblikovati razen študentov medicine tudi številne že zrele, oblikovane ljudi. Znani ste kot neutrudni svetovalec in strogi mentor številnim podiplomcem v Sloveniji in vsej negdanji Jugoslaviji. Samo na svojem matičnem inštitutu ste pomagali pri podiplomskem izobraževanju šestih bližnjih sodelavcev, ki so danes habilitirani učitelji. Ali se vam iz današnjega zornega kota to delo zdi hvaležno?
    Naloge univerzitetnega učitelja so trojne: znanstvenoraziskovalne, vzgojnoizobraževalne in strokovnoizvedenske. V idealnem primeru ena oseba bolj ali manj uspešno opravlja vse tri, kar pa gotovo ni lahko, morda pa tudi ni ustrezno ovrednoteno. Pri nas, najbrž pa tudi po svetu so najbolj cenjeni uspešno znanstvenoraziskovalno delo in njegovi dosežki, ki jih poskušajo tudi bibliometrično ovrednotiti. Saj poznate tisto maksimo "objavljati ali propasti"! Ker je napredovanje v akademski hierarhični lestvici odvisno predvsem od znanstvenoraziskovalnih dosežkov, mnogi zanemarjajo druge naloge, npr. zdravniki paciente, učitelji študente. Osebno sem si vedno prizadeval opravljati vse naloge, ki sem jih štel za svojo dolžnost na svojem delovnem mestu.
    Vaše uredniško delo je obsegalo 21 let uredništva Zdravstvenega vestnika, ste podpredsednik glavnega uredniškega odbora in zunanji urednik za medicino in farmacijo Enciklopedije Slovenije. Bili ste ustanovitelj in ste glavni urednik mednarodne stereološke revije "Acta stereologica", glavni urednik Medicinskega terminološkega slovarja in član številnih drugih uredniških odborov doma in v tujini. Opravljali ste številne vodilne funkcije, bili ste predstojnik Inštituta za histologijo in embriologijo, prorektor Univerze v Ljubljani, ste član Republiške maturitetne komisije, komisije za izobraževanje Sveta za visoko šolstvo, zunanji sodelavec Fakultete za arhitekturo, Veterinarske fakultete in Visoke zdravstvene šole. Kako vam je uspelo usklajevati tako raznovrstno in pestro delo? Ali so vas vse te dejavnosti prikrajšale za polno družinsko življenje?
    Zdi se mi, da so te dejavnosti rastle druga iz druge, da so bile nekako povezane med seboj. Seveda je bilo in je še vseh dejavnosti veliko. Mislim pa, da sem sprejete obveznosti z veseljem in vedno dobro opravljal in da nisem nikdar zanemarjal kakšne naložene ali sprejete naloge na račun druge. prepričan sem, da je bistveno, kako si organiziraš in razporediš čas. Imam dobro in razumevajočo ženo, ki je ves čas podpirala tri vogale naše družine, s čimer mi je omogočala opravljanje mojih poklicnih dolžnosti.
    Prejeli ste različna priznanja in odlikovanja, med drugim Prešernovo nagrado za študentsko raziskovalno delo 1952, Grošljevo plaketo, Gerbčevo priznanje, zlato plaketo Univerze v Ljubljani, dvakrat red dela z zlatim vencem. Leta 1963 ste bili imenovani za znanstvenega sodelavca SAZU. Imenovani ste bili za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniškega društva v Mariboru, Zveze endokrinologov Jugoslavije in Finskega društva za anatomijo in citomorfometrijo. Leta 1996 ste postali zaslužni univerzitetni profesor. Katero priznanje vam največ pomeni?
    Za vsakim priznanjem je neko področje dela. Seveda je človeku po godu, če mu priznajo, da je nekaj koristnega napravil. Vendar je največje priznanje občutek, da si v redu opravil svojo dolžnost in da si s tem napravil nekaj koristnega.
    V novejšem obdobju smo priče velikega razcveta znanosti, ki posega v področje morfoloških ved. Močno so se razvile nove metode dela, kot so imunohistokemija, hibridizacija "in situ", molekularna biologija, genetika in drugo. Inštitut je zaradi svoje, na novo vpeljane strokovne dejavnosti uvedel nekatere metode, ki predstavljajo veliko materialno in personalno obremenitev ustanove.
    Petdeset let ustvarjalnih delovnih izkušenj na Inštitutu za histologijo in embriologijo je zagotovo izoblikovalo futuristično individualno videnje nadaljnje usode inštituta. Kako danes, z ozirom na veliki napredek znanosti, vidite njegovo prihodnost?
    Prihodnost je težko in nehvaležno napovedovati. Res je danes na vidiku doba molekularne biologije. Vendar vidim vlogo histologije v pručevanju mikroskopske zgradbe in v iskanju pomena te zgradbe za funkcijo organizma. Ker nihče ne more delati vsega, je najbrž smiselno, da histologi ostanejo zvesti svoji osnovni stroki. Z uvajanjem novih in razvijanjem obstoječih metod in tehnik za proučevanje mikroskopske strukture živega, ki jih je veliko in morda preveč na enega človeka, bodo imeli histologi tudi v prihodnje dovolj dela in se jim ne bo treba spuščati na področja drugih strok. Seveda pa je treba sprmljati dosežke drugih disciplin in jih povezovati z ugotovitvami lastne.
    Točnost, natančnost in neodstopanje od lastnih načel so bile pregovorno znane značilnosti za vašo osebnost. Spominjam se svojih prvih let dela na inštitutu, ko sem si finančni položaj reševala z nočnimi dežurstvi v splošnih ambulantah Zdravstvenih domov. Enkrat ste me zalotili, da sem zamudila vodenje jutranjih vaj. Ko sem zaspana in utrujena prestopila prag mikroskopirnice, sem presenečena ugotovila, da vaje vodite vi, g. profesor. Čeprav ni bilo nobenih očitkov, vaj nisem nikoli več zamudila.
    Verjamem, da sta disciplina in doslednost v življenju in delu združljivi s človeškim odnosom do soljudi.
Ali se spomnite kakšne anekdote iz svojega delovnega vsakdana?
    Verjetno sem že kot mlad zdravnik tudi doma omenjal, da se to ali ono napisal. To mi je bilo vedno v veselje. Ko sem se s svojo morda takrat triletno hčerko nekoč sprehajal po mestu, sva srečala mojeg akolega, ki je bil ginekolog. Izmenjava nekaj besed in s kolegom se posloviva. Takrat pa hčerka: "Kdo pa je bil ta gospod?" Odvrnem: "Moj nekdanji sošolec, zdravnik za ženske." Spet hčerka: "A ti si pa za moške?" Ker ji nisem pritrdil, pa je dodala: "...pa za pisati?"
    Če povzamem najin dialog, lahko zaključim, da so delovna disciplina, red in natančnost skupaj s prirojeno vedrino značaja ter veseljem do dela bili glavni dejavniki, ki so pomagali ohraniti vašo psihično in fizično kondicijo do danes. Ali se mogoče motim?
    Če bi s sedanjimi življenjskimi izkušnjami ponovno stali na pragu življenja, ali bi v njem kaj spremenili?
Najbrž ne. 


    Še naprej tako ustvarjalno, zdravo in srečno prof. Kališnik!

	prejšnji članek	naslednji članek