ISIS 1998, št.
3
Dodatni protokol o prepovedi kloniranja človeških bitji h
Konvenciji o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v
zvezi z uporabo biologije in medicine
Svet Evrope
Svet Evrope je 4. aprila 1997 v Oviedu sprejel Konvencijo
o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v zvezi z uporabo
biologije in medicine (Isis 5/97). Sklenjeno je bilo, da bodo na osnovi
Konvencije v naslednjih dveh ali treh letih izdelani štirje podrobnejši
protokoli: za področje medicinskih raziskav na človeku, za področje presajanja
človeških organov, za področje pravic človeškega zarodka in za področje
uporabe genske tehnologije na človeku. Prvi v nizu protokolov je vpet v
področje uporabe genske tehnologije na človeku in prepoveduje klonirnje
človeških bitij. Sprejeli so ga v Parizu, 12. januarja 1998. V ožjo, osemčlansko
delovno skupino Sveta Evrope za izdelavo tega protokola, je bil imenovan
tudi akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., kar je za Slovenijo nedvomno
velika čast. V nadaljevanju objavljamo prevedeno besedilo Protokola.
Slovenija je, tako kot lani v Oviedu v Španiji,
tudi letos med prvimi podpisnicami pomembnih mednarodnih dokumentov.
Države članice Sveta Evrope, druge države in članice Evropske skupnosti
- podpisnice tega Dodatnega protokola h Konvenciji za varovanje človekovih
pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in
medicine,
-
opažujoč znanstveni napredek na področju kloniranja sesalcev, zlasti s
cepitvijo zarodka in s prenosom jedra;
-
zavedajoč se napredka, ki ga nekatere tehnike kloniranja same po sebi lahko
prispevajo k znanosti in njeni medicinski uporabi;
-
upoštevajoč, da bi kloniranje človeških bitij lahko postalo tehnično izvedljivo;
-
vedoč, da se delitev zarodka lahko zgodi naravno in ima včasih za posledico
rojstvo genetsko istovetnih dvojčkov;
-
vendar pa upoštevajoč, da je izrabljanje človeških bitij za namerno ustvarjanje
genetsko istovetnih človeških bitij v nasprotju s človekovim dostojanstvom
in tako predstavlja zlorabo biologije in medicine;
-
upoštevajoč tudi resne medicinske, psihološke in socialne težave, ki bi
jih kakšna namerna biomedicinska praksa lahko povzročila vsem prizadetim
posameznikom;
-
upoštevajoč namen Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino,
zlasti načelo, omenjeno v 1. členu, katerega cilj je varovati dostojanstvo
in identiteto vseh človeških bitij,
so se dogovorile o naslednjem:
1. člen
Prepovedan je vsak poseg, katerega namen je ustvarjanje človeškega bitja,
ki je genetsko istovetno z drugim človeškim bitjem, bodisi živim ali mrtvim.
Za namene tega člena pomeni izraz, da je človeško
bitje "genetsko istovetno" z drugim človeškim bitjem, to, da imata oba
enako garnituro jedrnih genov.
2. člen
Odstopanja od določil tega Protokola v skladu s 1. odstavkom 26. člena
Konvencije niso dovoljena.
3. člen
Za podpisnice veljajo določila 1. in 2. člena tega Protokola kot dodatna
člena h Konvenciji, zatorej ustrezno veljajo vsa določila Konvencije.
4. člen
Ta Protokol bo na voljo za podpis državam podpisnicam
Konvencije. Treba ga je ratificirati, sprejeti ali odobriti. Podpisnica
ne more ratificirati, sprejeti ali odobriti tega Protokola, če prej ali
sočasno ni ratificirala, sprejela ali odobrila Konvencije. Listine o ratifikaciji,
sprejetju ali odobritvi bodo shranjene pri generalnem sekretarju Sveta
Evrope.
5. člen
-
Ta protokol začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka
od datuma, ko bo pet držav, vključujoč vsaj štiri države članice Sveta
Evrope, izrazilo svoje soglasje, da jih ta Protokol zavezuje v skladu z
določili 4. člena.
-
Za katerokoli podpisnico, ki pozneje izrazi soglasje, da jo Protokol zavezuje,
začne ta veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dneva
deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
6. člen
-
Po začetku veljave tega Protokola sme vsaka država, ki je pristopila h
Konvenciji, pristopiti tudi k Protokolu.
-
Pristopi se tako, da se pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira
listina o pristopu, ki začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega
roka od dneva deponiranja.
7. člen
-
Vsaka podpisnica sme kadarkoli odstopiti od tega Protokola, tako da generalnemu
sekretarju Sveta Evrope o tem pošlje uradno obvestilo.
-
Odstop začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka po dnevu,
ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo o odstopu.
8. člen
Generalni sekretar Sveta Evrope mora uradno obvestiti države članice Sveta
Evrope, Evropsko skupnost, vsako podpisnico, vsako stran in vsako drugo
državo, ki je bila povabljena, naj pristopi h Konvenciji, o:
-
vsakem podpisu;
-
deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi, ali pristopu;
-
vsakem datumu začetka veljave tega Protokola v skladu s 5. in 6. členom;
-
vsakem drugem aktu, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s tem Protokolom.
V dokaz so spodaj imenovani, ki so bili za to zakonito pooblaščeni, podpisali
ta Protokol.
Sklenjeno v Parizu, dne 12. 1. 1998, v angleškem in francoskem jeziku,
pri čemer sta obe besedili enako avtentični, v enem samem izvodu, ki bo
shranjen v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje
overjen izvod vsaki od držav članic Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki
so sodelovale pri sestavi tega Protokola, vsaki državi, ki je bila povabljena,
naj pristopi h Konvenciji, in Evropski skupnosti.
|
prejšnji članek
|
naslednji članek
|
|
|