ISIS 1998, št.
3
Slovenci se nezdravo prehranjujemo, pogosto obolevamo in
umiramo zaradi kroničnih bolezni
Država zamuja s prehransko politiko
Jožica Mavčec Zakotnik
Slovenci po nacionalni zbolevnosti sodimo med razvite
dežele. Bolezni srca in ožilja, med katerimi vodi bolezen srčnih žil, rak
in sladkorna bolezen, predstavljajo večino bolezni, zaradi katerih Slovenci
prezgodaj zbolevamo in umiramo. Bolnišnično zdravljenje teh bolezni, dolgotrajna,
v večini dosmrtna raba velikih količin zdravil, pogosta odsotnost z dela
ali posledična trajna invalidnost, predstavljajo tri četrtine stroškov
v zdravstvu in veliko finančno, stalno rastoče breme za državo. Razvite
kronične bolezni, ki imajo svoj začetek pogosto že v mladosti, predstavljajo
za družbo in zdravstvo le še zelo drago gašenje požara.Vse te bolezni močno
pospešuje nezdrav način življenja, kjer ima nepravilna prehrana, tako po
količini kot po sestavi, vodilno vlogo. Z zdravo prehrano in zdravim načinom
življenja te bolezni lahko preprečujemo ali vsaj odložimo njihov začetek
v kasnejše življenjsko obdobje. Na ravni naroda prehrana najbolj učinkovito
vpliva na pojavnost kroničnih bolezni. Na ravni posameznika so pomembni
še drugi dejavniki, med katerimi je dedna dovzetnost najpomembnejša. Za
preprečevanje kroničnih bolezni je zato pomembno, da so javno-zdravstveni
programi, posebej preventivni, ter skrb države usmerjeni na vse prebivalce.
Zdravstvena služba je dolžna poskrbeti za ogrožene posameznike in s primarno
preventivnim pristopom in svetovanjem (predvsem osnovno zdravstveno varstvo)
preprečiti nastanek in razvoj dejavnikov tveganja za kronične bolezni.
Nezdrave prehranske navade Slovencev
S študijo prehranskih navad odraslih Slovencev, ki jo
je opravila dr. Verena Koch s Pedagoške fakultete leta 1998, smo prvič
dobili dragocene podatke o prehranskih navadah Slovencev, ki so slabe,
celo slabše, kot prehranske navade Ljubljančanov iz leta 1991 (CINDI 1990/91).
Slovenci se nezdravo prehranjujemo. Naša prehrana ima po sestavi, načinu
priprave hrane in ritmu prehranjevanja značilnosti nezdrave prehrane, ki
pospešuje nastanek in razvoj kroničnih bolezni. Slovenci jemo kalorično
prebogato hrano, zato je več kot polovica Slovencev prekomerno prehranjenih
ali predebelih. Največ dnevne energije zaužijejo prebivalci novomeške regije
(14213 kJ/dan), najmanj v področju koprske regije (9997 kJ/dan). Debelost
pomembno pospešuje vse kronične bolezni (srčno žilno, sladkorno bolezen,
številne vrste raka in degenerativne bolezni kosti in sklepov). Pojemo
preveč skupnih maščob (44,3% namesto priporočenih 30% dnevnega energijskega
vnosa) in škodljivih nasičenih maščob (14,8% namesto priporočenih 10%),
ki z zvišanjem holesterola v krvi najpomembneje vplivajo na pogostost sršno-žilne
bolezni in nekaterih vrst raka (prebavil, dojke). Dva od treh Slovencev
imata vrednost holesterola v krvi, ki je nad normalo. Po posnetem mleku
posega le 20%, po pustem siru le 10% Slovencev in le polovica jih odstrani
vidno maščobo. Kar polovica vprašanih tedensko uživa ocvrto meso.
Pretirana je tudi poraba soli (dosoljevanje pri mizi 26,4%, suhomesnati
izdelki). Z zmanjšano porabo soli bi lahko znižali srednji krvni tlak,
ki pomembno zvišuje, posebej skupaj z drugimi dejavniki tveganja, incidenco
koronarne bolezni in predvsem možganske kapi. Podatek o porabi alkohola
verjetno ni objektiven. Ljudje se namreč že zavedajo škodljivosti alkohola
in navajajo količine, ki so manjše od dejansko popitih količin. 65% vprašanih
je odgovorilo, da nikoli ne pije žganih alkoholnih pijač, 33,4% nikoli
ne pije vina in 32,6% nikoli ne pije piva. S študijami je dokazan ugoden
vpliv majhnih količin alkohola (manj kot 10 gramov čistega alkohola = 1
enota alkohola = 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva dnevno) na umrljivost zaradi
srčno-žilne bolezni le pri moških srednje starosti, medtem ko pri ženskah
v obdobju pred menopavzo ni opaziti tega ugodnega učinka. Dokazana je povezava
med pretiranim pitjem alkohola in pogostostjo možganske kapi, zvišanim
krvnim tlakom in poškodbo srčne mišice. Pretirana količina popitega alkohola
povzroča cirozo jeter in s tem pospešuje nastanek primarnega raka na jetrih.
Še bolj pogosto je kronično pitje alkohola vzročni dejavnik, skupaj s kajenjem
za nastanek raka v ustni votlini, požiralniku, grlu. Navaja se tudi povezava
med pitjem alkohola in rakom želodca, debelega črevesa in dojke (tveganje
začne naraščati že pri dnevnih količinah popitega alkohola večjih od ene
enote).
Slovenci jemo premalo balastnih snovi, ki jih vsebujejo
sadje, zelenjava in polnozrnati žitni izdelki in za katere je znano, da
zanesljivo zmanjšujejo raka na debelem črevesu. Povprečna dnevna prehrana
Slovenca ne dosega niti spodnje priporočene količine balastnih snovi (namesto
priporočenih 27-40 g jih povprečno zaužijemo 20,1g dnevno). Sadje in zelenjava
vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pomembno znižujejo
srčno-žilne bolezni in številne rake. Vsak dnevni obrok naj bi vseboval
čim bolj pestro sestavo sadja in/ali zelenjave, vendar je realnost v Sloveniji
drugačna. Povprečno poje Slovenec le en sadež dnevno, 12% Slovencev nikoli
ne uživa zelenjave. Sestavljenih ogljikovih hidratov (kruh, krompir, riž,
polente, kaše...), ki ugodno vplivajo na presnovo in se zanje priporoča,
da prevladujejo v dnevni prehrani, pojemo Slovenci bistveno premalo. Skupnih
ogljikovih hidratov pojemo namesto priporočenih 55-75% dnevnega energijskega
vnosa le 39,3%.
Režim prehranjevanja ima tudi značilnosti nezdravih
prehranskih navad. Najpogosteje zaužiti obrok je kosilo, sledi večerja
in le 55% vprašanih redno zajtrkuje. Najpogosteje imajo anketirani zajtrk
med 7. in 8. uro zjutraj, kosilo pa šele med 15. in 16. uro ter večerjo
med 19. in 20. uro. Razmak med zajtrkom in kosilom je prevelik, saj redno
dopoldne malica le četrtina Slovencev.
Le 33% vprašanih pozna varovalna živila.
Zaključimo lahko, da je prehrana Slovencev nezdrava glede sestave,
priprave in tudi pogostosti dnevno zaužitih obrokov. Uživamo kalorično
prebogato hrano, preveč skupnih in škodljivih nasičenih maščob, verjetno
preveč alkohola in soli, premalo pa ogljikovih hidratov, posebno sestavljenih,
sadja, zelenjave in balastnih snovi.
Nezdrave prehranske navade Slovencev in pogostost kroničnih bolezni zahtevajo
akcijo države - oblikovanje in sprejetje nacionalne prehranske politike
Slovenija, članica Svetovne zdravstvene organizacije
(WHO) in Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), je med podpisnicami
"Svetovne deklaracije o prehrani". Na Svetovni konferenci o prehrani leta
1992 v Rimu se je namreč 278 držav zavezalo, da bodo v najkrajšem času
oblikovale in sprejele program nacionalne prehranske politike. Po šestih
letih od podpisa "Deklaracije" je Slovenija ena redkih držav, ki so brez
lastne prehranske politike in nacionalnega programa za prehrano. Temu je
morda krivo obdobje osamosvajanja in poosamosvojitvenih težav Slovenije.
Države podpisnice so se strinjale, da je razvoj
prehranske politike domena države in naj bi bila plod tesnega sodelovanja
ustreznih ministrstev (ministrstva za zdravstvo, kmetijstvo, šolstvo, finance,...)
Ker na prehranske navade ljudi in z njimi povezane zdravstvene probleme
vplivajo tudi kulturne, etnične in socialno gospodarske razmere posameznega
naroda, mora vsaka država sprejeti svoj program prehranske politike. Zajema
programe in dejavnosti države na nacionalnem nivoju, ki zagotavljajo prehransko
izobraženim in osveščenim ljudem dostop do zdrave prehrane, ki mora biti
cenejša od nezdrave. To seveda zahteva številne spremembe v politiki pridelave,
predelave hrane, finančni politiki, programih izobraževanja v šolah, obveščanja
in izobraževanja odraslih, ponudbe prehrane v šolah, obratih množične prehrane.
Predpogoj za začetek akcije na nacionalnem nivoju
pa je uvidevnost države za obstoječe prehranske in zdravstvene probleme
in zadostna stopnja preventivne zavesti politikov, ki so poklicani za oblikovanje
strategije zdrave nacionalne prehranske politike.
Prehranska priporočila
Ena od osnovnih nalog pri oblikovanju nacionalne prehranske
politike je tudi izdelava lastnih prehranskih priporočil, ki temeljijo
na hrani oziroma prehranskih vzorcih ljudi (Food-Based Dietary Guidelines-FBDG).
Upoštevajo naj nezdrave prehranske navade ljudi, zdravstvene probleme v
državi, ki so povezani s prehrano in kulturne, etnične, socialno ekonomske
in družinske posebnosti prehrane posameznega naroda. Namen FBDG je izboljšanje
prehranskih navad ter zdravstvenega stanja posameznika in celega naroda.
Prehranska priporočila izdelana na osnovi priporočene
hrane in prehranskih vzorcev so praktična in razumljiva za vsakogar. Nepravilna
prehrana, tako po količini, kot po sestavi (kalorično prebogata, preveč
maščob, nezdrave maščobe, preveč sladkorja, soli, premalo sestavljenih
ogljikovih hidratov, balastnih snovi, vitaminov) je značilnost našega prehranskega
vzorca. Zato naj bi iz naših lastnih prehranskih problemov izhajajoča priporočila,
ki temeljijo na prehrani, spodbujala: 1.uživanje čimveč kruha, krompirja,
testenin, riža in raznih polnozrnatih izdelkov; 2. uživanje čimveč sadja
in zelenjave vsak dan; 3. uživanje posnetega mleka in mlečnih izdelkov,
pustih vrst mesa v manjših količinah in izogibanje vidnim maščobam in mesnim
izdelkom; 4. pogostejše uživanje rib namesto mesa; 5. uporabo olja v manjših
količinah namesto masla in masti; 6. redne obroke in zmernost pri hrani;
7. redno tehtanje; 8. zmernost pri alkoholu, sladkorju in soli.
Preventiva se izplača tako za posameznika kot za državo
Preventiva in izvajanje prehranske politike na nivoju
države se izplača in to dokazujejo pozitivne izkušnje iz različnih delov
sveta. Pomemben primer je finski projekt Severna Karelija, ki smo ga z
nekaterimi kolegi od blizu spoznali in ga tudi v Izidi že podrobneje opisali.
Gre za res prepričljiv primer enega najbolje organiziranih in najuspešnejših
preventivnih programov nasploh.
V Severni Kareliji se je v 20-ih letih, med 1972
in 1992, znižala smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja med aktivnim moškim
prebivalstvom za 50%. V tem obdobju se je močno znižala srednja vrednost
krvnega holesterola pri ljudeh, kar predstavlja bistveno zmanjšanje tveganja
za bolezni srca in ožilja. Delež kadilcev se je, pri moških srednje starosti,
zmanjšal od 53% na 32%. Prav tako se je znižala umrljivost zaradi raka
(za 45%), posebno umrljivost zaradi pljučnega raka (za 63%). Znižanje zbolevnosti
in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja na nivoju celotne države je
s 5-letnim zamikom sledila spremembam v Severni Kareliji. Projekt se je
namreč s 5-letnim zamikom razširil na vso državo.
Finski preventivni program predstavlja dober vzgled,
ki nas lahko prepriča, da je preprečevanje bolezni možno in lahko tudi
zelo uspešno. Koristi od nje imajo seveda ljudje sami in dolgoročno predvsem
država, ki lahko tako bistveno zmanjša stroške zdravljenja in vseh ostalih
posledic zgodnjega zbolevanja in umiranja zaradi kroničnih bolezni.
|
prejšnji članek
|
naslednji članek
|
|
|