ISIS 1998, št. 1
 

strokovna srečanja

Duševne motnje in zmožnost za delo

Andrej Žmitek
Udeleženci strokovnega srečanja.

Konec oktobra (24., 25. 10) smo v Psihiatrični bolnišnici Begunje že četrtič zapored organizirali strokovno srečanje zdravnikov, ki jih zanimajo problemi, povezani z duševnimi motnjami. Kljub dejstvu, da je dva tedna prej potekal v Ljubljani prvi slovenski psihiatrični kongres, je bila udeležba dobra - okrog 130 zdravnikov s področja psihiatrije, splošne medicine in medicine dela. Udeležba sama in živahna razprava po predavanjih sta potrdili predpostavke organizatorjev o aktualnosti teme.

Kot je že v navadi, je srečanje potekalo v obliki predavanj vabljenih predavateljev z zadostno količino časa za razpravo in kot prikaz posterjev. Predavatelji so bili različnih strokovnih usmeritev, pa tudi različnih položajev v procesu zdravljenja bolnika in ocenjevanja njegove zmožnosti za delo. Poleg splošnih osnov zmožnosti za delo so bili predstavljeni problemi, povezani z zmožnostjo za delo pri posameznih bolezenskih sklopih (shizofrenija, afektivne motnje, bolezni odvisnosti, psihoorganske in nevrotske motnje), pa specifična zmožnost za delo (sposobnost za vožnjo motornih vozil in za vojaško službo).

Svoje izkušnje in poglede so predstavili zdravniki, ki se z bolnikom srečujejo predvsem kot terapevti in tisti, ki imajo drugačen položaj (zavarovalniški zdravniki, izvedenci v prvostopenjski in drugostopenjski invalidski komisiji). Tu so bile konfrontacije nekajkrat kar živahne in polemične, saj terapevti pogosto niso povsem zadovoljni z ravnanjem izvedencev in obratno. Terapevti so priporočali izvedencem večjo prožnost, uspoštevanje bolnikove kompleksne psihosocialne situacije in pozornost do posebnosti medosebnega odnosa v specifični situaciji pregleda pred komisijo. Izvedenci pa so opozarjali na pomanjkljivosti v medicinski dokumentaciji (zlasti ne dovolj jasne utemeljitve psihiatričnih mnenj), na šibko poznavanje zahtev delovnega mesta s strani terapevtov in na občasno preveč "zaščitniški" odnos terapevta do bolnika, ki je dolgoročno lahko škodljiv. Posebno koristna je bila tudi razprava kolegov, ki nastopajo v obeh vlogah in imajo možnost bolj celovitega pogeda na obravnavano problematiko.

Predavanje o nemškem sistemu ugotavljanja zmožnosti za delo je nudilo možnost za primerjave; v Nemčiji je splošni zdravnik bistveno bolj avtonomen, saj je v njegovi pristojnosti bolniški stalež do 18 mesecev. Komisijsko odločanje pa so pretežno nadomestili z individualnim, oziroma kolektivno odgovornost z odgovornostjo posameznika. Predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je orisal predvidene spremembe zakonske regulative, ki naj bi prilagodile obstoječi sistem spremenjenim okoliščinam v zadnjih letih.

Omeniti velja še uvodni filmski prikaz sožitja kulture in medicinske stroke znotraj psihiatrične bolnišnice, ki je nastanjena v prostorih spomeniško zaščitene graščine. K dobremu splošnemu vzdušju so seveda svoje prispevala neformalna druženja kolegov med odmori in ob večerji v hotelu Grad Podvin. Sodeč po splošnem vtisu je srečanje večinoma izpolnilo pričakovanja udeležencev. Zbornik predavanj bo predvidoma izšel okrog novoletnih praznikov.



 
prejšnji članek
naslednji članek
  
X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/