Na predlog prof. dr. A. Heidlanda, ki predseduje nadzornemu svetu Združenja nefrologov Nemčije (Kuratorium der Gesselschaft für Nephrologie) ter ima sedež v Wüzburgu v Nemčiji, je v novembru letos Društvo nefrologov Slovenije organiziralo na Brdu pri Kranju 1. slovensko-nemško-hrvaški sestanek o nefrologiji in hipertenziji. Omenjena organizacija organizira podobne sestanke tudi v drugih deželah srednje in vzhodne Evrope. Glavni pokrovitelj takih sestankov je prof. dr. E. Ritz iz Heidelberga, trenutno vodilni strokovnjak na področju nefrologije, dialize in transplantacije v Evropi. Prof. Ritz je pri Evropski zvezi za dializo in transplantacijo (EDTA) zadolžen za področje srednje in vzhodne Evrope. Osnovni namen takih sestankov je izmenjava znanja in povezovanje strokovnjakov iz področja nefrologije v zahodni Evropi z nefrologi v srednji in vzhodni Evropi. Do sedaj so bili podobni sestanki že na Poljskem, v Romuniji in v Rusiji. Na letošnji sestanek v Sloveniji smo zaradi bližine in želje po večjem številu udeležencev povabili tudi kolege iz Hrvaške.

Za kraj sestanka smo izbrali Brdo pri Kranju, ki ima izredno lepo lego ob vznožju Karavank, veliko možnosti za sprehode in, kar je najbolj pomembno, skoraj idealne pogoje za izvedbo predavanj ter zelo bogate izkušnje za organiziranje takih simpozijev.

Srečanje se je začelo v petek, 14. 11. 1997 popoldne, s tremi predavanji, s katerimi so strokovni sodelavci proizvajalcev dializne opreme predstavili najnovejše tehnološke dosežke. Dr. M. Susca je prikazal tehnične izboljšave na področju enoigelne dializne tehnike, ki je pomembna pri bolnikih s problematičnimi žilnimi pristopi za hemodializo. Dr. C. Meissner je spregovoril o še vedno nerešenih dilemah o pomembnosti sestave membrane dializatorjev za preživetje in obolevnost bolnikov v akutnem in kroničnem dializnem programu. Tudi po njegovem predavanju še vedno obstojijo podobne dileme, ker je glavna težava za ugotavljanje te pomembnosti v izvajanju ustreznih študij. Doc. R. Klingel je v svojem polurnem predavanju zelo jasno in pregledno predstavil zdravljenje s kontinuirno ambulantno peritonealno dializo (CAPD), ki v Evropi, v svetu in tudi pri nas predstavlja vedno večji delež med metodami zdravljenja končne ledvične odpovedi.

Sobotni sklop predavanj je začel prim. M. Malovrh, sedanji predsednik Društva nefrologov Slovenije in glavni organizator tega srečanja. V svojem predavanju je predstavil trenutno stanje nefrologije v Sloveniji. Na področju klinične nefrologije v Sloveniji opravljajo vse diagnostične in terapevtske posege, ki so v uporabi drugod po svetu. Klinični oddelek za nefrologijo Kliničnega centra v Ljubljani je glavni center v Sloveniji za področje nefrologije, dialize in transplantacije in ga sestavljajo: nefrološki oddelek s 37 posteljami, dva centra za hemodializo in center za peritonelno dializo, kjer se zdravi skupno cca 340 bolnikov s končno odpovedjo ledvic, center za transplantacijo ledvic, kjer nadzirajo okoli 175 bolnikov s presajeno ledvico in vodijo čakalno listo za transplantacijo ledvic ter izvajajo koordinacijo transplantacije v KC. Poleg teh enot je še nefrološka ambulanta. Oddelek za neinvazivno diagnostiko opravlja vse ultrazvočne preiskave ledvic in žilja vključno s Doppler metodo za potrebe nefrologije in tudi nekaterih zunanjih oddelkov. Tu opravijo povprečno 160 ledvičnih biopsij letno z minimalnim številom komplikacij. Poleg običajne hemodialize izvajajo tudi hemodiafiltracijo, biofiltracijo in hemofiltracijo. Za zdravljenje nekaterih drugih, ne samo nefroloških bolezni, uporabljajo tudi plazmaferezo in imunoadsorbcijo. Na področju dialize so usposobljeni za vse vrste žilnih pristopov, sami kirurško konstruirajo arteriovenske fistule in PTFE grafte. Po številu dializnih centrov, ki jih je v Sloveniji 7/milijon prebivalcev, je Slovenija nad povprečjem v področju EDTA, kjer je to povprečje 5,1 in mnogo višje kot v vzhodni Evropi, kjer je to število 4,2. V Sloveniji je 222 dializnih mest, v povprečju se zdravi 4,6 bolnika na enem dializnem mestu. Od ostalih podatkov, ki jih prikazal prim. Malovrh, velja omeniti še, da število bolnikov na nadomestnem zdravljenju iz leta v leto narašča. Leta 1995 jih je bilo na hemodializi 888, na CAPD 98 in 11 transplantiranih, septembra 1997 pa 966 na hemodializi, 114 na CAPD in 14 transplaniranih. Bolniki so deležni tudi najsodobnejšega medikamentoznega zdravljenja, o čemer govori podatek, da je 74,2 % bolnikov zdravljenih s eritropoetinom in nekoliko manj kot 50 % s calcitriolom. Najbolj problematično področje je transplantacija ledvic, ki ne dosega želenega števila. Glavni vzrok za to je, po mnenju dr. Malovrha, v neizdelani organiziranosti na področju presajanja v Sloveniji.

Doc. M. Sabljar Matovinović, predsednica Društva nefrologov Hrvaške, je predstavila problematiko hrvaške nefrologije v nekoliko drugačni luči. Največji problemi so v kadrih in opremljenosti ter oskrbi s sodobnimi materiali. Glavni vzrok za tako stanje je po njenem mnenju minula vojna in posledično slabša gospodarska razvitost Hrvaške. Trenutno je v programu zdravljenja končne odpovedi ledvic cca 500 bolnikov/milijon prebivalcev. Tudi na Hrvaškem je precej kritično stanje na področju presajanja organov, posebno ledvic. Razlogi so skoraj identični slovenskim.

V preostalem delu sobotnega jutranjega programa je prof. Greger, direktor fiziološkega inštituta iz Freiburga, zelo natančno in na duhovit način predstavil delovanje diuretikov na ledvice. Velik pomen je dal natrij-kalijevi črpalki, kjer po njegovem mnenju obstaja še nekaj neznak, ki jih bo potrebno razjasniti za boljše razumevanje posebnosti v delovanju diuretikov. Prof. Silbernagl, fiziolog iz Wüzburga, je obdelal zanimivo temo o Ochratoxinu A, ki se sicer nahaja v žitaricah nekaterih geografskih področij, tudi na področju Jugoslavije, in je verjetni povzročitelj t.i. balkanske nefropatije.

Naslednji sklop predavanj je začel doc. Wolf iz Hamburga, ki je spregovoril o vlogi angiotenzina pri zdravljenju ledvičnih bolezni. Iz njegova predavanja lahko na kratko zaključimo, da je to zdravilo zelo perspektivno v bodočem obdobju nefrologije in to veliko bolj pri zdravljenju ledvičnih bolezni kot arterijske hipertenzije. Njegove poglede je v predavanju z nekaj lastnimi rezultati podprl tudi doc. Kuzmanić iz Zagreba. Prof. Rott, patolog iz Ljubljane, je skupaj s sodelavci prikazal morfološke spremembe pri ANCA pozitivnem glomerulonefritisu, ki so jih ugotovili na ledvičnem materialu bolnikov, punktiranih na Kliničnem oddelku za nefrologijo. Eden vodilnih nefrologov prof. Sieberth iz Aachena, je govoril o zdravljenju glomerulonefritisa z minimalnimi spremembami s ciklosporinom po tem, ko ni bila učinkovita kortikosteroidna terapija.

Zgodnje sobotno popoldne sta zapolnila z zelo natančnim pregledom o diabetični nefropatiji tip I prof. Heidland iz Wüzburga in o autosomno dominantni policistični bolezni ledvic doc. Kveder iz Ljubljane. Oba sta svoji predavanji podprla s citati iz najnovejše literature na teh področjih. Dr. Benedik je uspel v omejenem času na zelo pregleden način obdelati farmakokinetiko in farmakodinamiko pri bolnikih z oslabelo ledvično funkcijo ter opozoriti na medsebojne vplive različnih zdravil, ki jih ti bolniki pogosto dobivajo.

Zadnji sklop predavanj v soboto je bil posvečen komplikacijam zdravljenja končne odpovedi ledvic. Ob odsotnosti prof. Kocha iz Hannovra, trenutno vodilnega na področju dializne amiloidoze, je to problematiko prikazal njegov najožji sodelavec dr. Schäffer. Še vedno ni povsem jasno, katere dializne membrane in dializne metode so tiste, ki zagotavljajo manjšo pogostost nastanka te komplikacije. Prof. G. Stein iz Jene je napravil presek čez obolevnost kosti pri kroničnem dializnem zdravljenju. Ta problem s trajanjem dializnega zdravljenja postaja vedno bolj pomemben. Nastanek oz. napredovanje lahko v veliki meri zavre zdravljenje s preparati calcitriola. V primerih, ko to ni uspešno, pa uporabljajo totalno paratireoidektomijo brez avtotransplantacije. Del odstranjene paratireoideje zamrznejo in ga v primeru potrebe implantirajo, za razliko od nas, kjer takoj napravimo avtotransplantacijo. Prof. H. Köhler iz Hamburga je razpravljal o hepatitisih pri kroničnih dializnih bolnikih in načinu preprečevanja. Po njegovem mnenju ni bistvene razlike med intramuskularno in intradermalno aplikacijo cepiva, kar naj bi po izkušnjah nekaterih dializnih centrov zagotavljalo večjo učinkovitost.

Nedeljsko dopoldne je bilo žal zaradi odsotnosti prof. Kokota iz Katowic, ki ga je zadržalo slabo vreme, nekoliko okrnjeno. Doc. Kaplanova iz Ljubljane je s svojim zelo lepim pregledom diagnostike in zdravljenja renovaskularne hipertenzije skoraj popolnoma zakrila ta izpad. Svoje ugotovitve je podprla z bogatimi lastnimi rezultati, posebno v diagnostiki z Doppler metodo in zdravljenju s PTA. Prof. Kühn iz Karlsruhea nam je na njemu značilen, zelo jasen način prikazal vse novosti o diagnostiki in zdravljenju hitro napredujočih glomerulonefritisov. Ob koncu je bilo povsem jasno, da tudi slovenska nefrologija zdravi tovrstne bolnike skladno z zadnjimi spoznanji na tem področju.

V zadnjem delu tega srečanja je dr. Kahl iz Berlina spregovoril o problematiki transplantacije ledvic in prim. Puretič iz Zagreba o nadomestnem zdravljenju otrok s končno odpovedjo ledvic na Hrvaškem. Zaključno predavanje je imel dr. Varl iz Ljubljane, ki je pregledno podal vse o zdravljenju anemije z eritropoetinom pri bolnikih s kronično ledvično oslabelostjo. Podal je tudi najnovejša dogananja o potrebni koncentraciji feritina ob tem zdravljenju, ki mora biti cca 300 (g/l in o tarčni vrednosti hemoglobina, ki je 110-120 g/l.

Srečanja se je udeležilo 90 strokovnjakov s področja nefrologije (15 iz Nemčije, 3 iz Romunije, 30 iz Hrvaške in 42 iz Slovenije). Na svečani večerji v gradu Brdo so se strokovne vezi, ki so se stkale preko dneva, prepletale z novimi osebnimi poznanji. Udeleženci iz Nemčije, Romunije, Hrvaške in Slovenije so si bili enotni v mnenju, da je bil kraj srečanja dobro izbran in da je srečanje potekalo organizirano in usklajeno. Po mnenju prof. dr. Heidlanda pomeni ta simpozij prelomnico v sodelovanju nemških in slovenskih nefrologov v prihodnjem obdobju. Potrditev tega mnenja so tudi predlogi za tradicionalnost takih srečanj in organizacijo srečanja internistov Nemčije in Slovenije, katerega pokrovitelji so tudi nemški kolegi.

	prejšnji članek	naslednji članek