Zdravniki, zadolženi za varovanje zdravja zaposlenih na železnici, smo združeni v Union Internationale des services Medicaux des Chemina de fer (UIMC). Vsako leto se srečamo na zasedanju generalne skupščine, vsaka štiri leta pa na razširjeni znanstveni konferenci.

Kot delegat SŽ - Železniškega zdravstvenega doma iz Ljubljane sem sodeloval na letošnji skupščini, ki jo je v čudovitem letoviškem kraju Killiney Bay blizu Dublina organizirala zdravstvena uprava Irskih Železnic. Udeležili so se je zdravniki predstavniki železniških zdravstvenih služb iz 32 držav Evrope, Azije in Afrike. Druži nas tradicija in želja za boljše varovanje, ohranjanje in pospeševanje zdravja zaposlenih in upokojenih železničarjev. Do leta 1991 je za stike z UIMC skrbela Direkcija Jugoslovanskih Železnic v Beogradu. Po ustanovitvi samostojnih Slovenskih Železnic smo si morali železniški zdravniki iz Slovenije izboriti neodvisno vlogo v UIMC. Ponosni smo na naš Železniški zdravstveni dom v Ljubljani, ki že od leta 1924 skrbi za celovito zdravstveno varstvo. Letos sva bila s predstavnikom Švicarskih državnih železnic sprejeta v Upravni odbor UIMC. To je velika možnost promocije male Slovenije in njenih železnic, ki jih še leta 1996 na Znanstveni konferenci v Rimu niso mogli ločiti od slovaških ali slavonskih.

Ugotovili smo, da uspešno polnimo skupno banko podatkov in rezultatov raziskav, ki naj bi omogočila hitrejšo izmenjavo informacij med zdravstvenimi službami različnih železnic. Dokončujemo medicinski železniški terminološki slovar v treh jezikih.

Železniški zdravstveni dom iz Ljubljane je na konferenci sodeloval drugič. Leta 1996 smo bili po dveletnih prizadevanjih uradno sprejeti v UIMC. Letos sem predstavil svoj prispevek o ocenjevanju kakovosti življenja slovenskih železničarjev. Občutek, da se lahko vsaj za pol ure postavimo ob bok zelo razvitim železniškim službam medicine dela in okolja Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Finske itd., pa je bil, verjemite še veliko boljši.

In kako naprej …

Pa še nekaj o Irski …

Danes je Irska država z zelo uspešno ekonomijo. Ko nas je posebni, samo članom UIMC namenjen vlak popeljal z vzhodne na zahodno obalo, smo se čudili, kje je vir njenega bogastva. Pokriva jo neverjetno zelena trava, ki jo neprestano moči dež z Atlantika. Po enolični planoti, ki je osrednji del države, se pasejo večinoma le ovce, najbolje pa raste krompir.

Gostitelji so nas popeljali v Grad Bunratty. Je le ena od množice utrdb, ki so priseljene Normane branile pred domačimi plemeni. V Veliki dvorani še vedno pripravljajo nočne pojedine v izvirnih oblačilih iz 15. stoletja brez pomoči jedilnega pribora. Le ječa v temeljih stolpa, v katerih so nesrečniki tedne čepeli do vratu v mrzli vodi, je na srečo prazna.

Ob gradu je obnovljena stara irska vas. V šoli so nas počastili z uro pouka v angleškem imperialnem slogu. Šolski mojster nas je v svoji jezi zaradi našega neznanja matematike pri seštevanju gvinej, funtov, šilingov in penijev temeljito nadrl. Kolega iz Francije je dobesedno zlezel pod šolsko klop. Verjetno se je živo spomnil lastnih šolskih izkušenj. Hiše rokodelcev, poljedelcev in delavcev so zelo ubožne. Izstopala je le zdravnikova vila. Zdravnik in vaški duhovnik sta obvladovala vse telesne, duševne in duhovne težave tedanjih prebivalcev.

Kosilo v pristni irski gostilni je bilo skromno - obara iz ovčetine in olupljen nezačinjen krompir. Ko smo vse zalili z odličnim Guinnessovim temnim pivom iz soda, me je minil celo glavobol, ki je bil posledica dotikov z zelo nizkim stropom. Za našim omizjem je hkrati potekala zelo živahna razprava o usodi Iranskih, Madžarskih, Indijskih, Norveških in Slovenskih železnic. Ne spomnim se več, ali smo tedaj problem tudi rešili.

Na kratko smo si ogledali še previsne pečine Moherja, v katere butajo visoki valovi Atlantika. Zaradi gostega prometa na cesti smo zamudili vlak. Ker pa je bil to naš osebni vlak, nas je kar nekaj ur potrpežljivo čakal. Kolega iz Japonske je nejeverno zmajeval z glavo. Da bi se kaj takega zgodilo Japonskim železnicam … No, je dejal, tam tudi posebnega vlaka ne bi mogli dobiti. Vozni redi so tako polni, proge pa tako zasedene, da bi si za tako počastitev morali zgraditi tudi svojo progo.

	prejšnji članek	naslednji članek