Srečanje predstavnikov psihiatrije in nevladnih organizacij (v enih osebah) v Linzu sta organizirala Donavska psihiatrična zveza in Arge Ost West, organizaciji, ki pomagata državam v razvoju glede psihiatrične skrbi in širita vpliv zahodnih modelov skrbi na manj razvite sosede. Prof. dr. Gustav Hoffman, ki je eden izmed nosilcev reorganizacije skrbi za duševno bolne v Zgornji Avstriji je s sodelavci na posvet povabil nekaj izbranih psihiatrov iz vzhodno in srednjeevropskih dežel, ki se ukvarjajo tudi z zunajbolnišničnimi oblikami skrbi. Na srečanje so bili preko Srednjeevropske pobude vabljeni tudi državni uradniki, ki odločajo o razvoju in razporeditvi sredstev v stroki, da bi lahko bolj informirano sprejemali svoje odločitve.

Namen srečanja je bil opredeliti organizacijske, politične, finančne in strokovne možnosti razvoja psihiatričnih, prevsem psihiatrično rehabilitacijskih pobud v manj razvitih deželah, jih primerjati z avstrijskim modelom in poiskati izhodišča za nadaljnji razvoj.

Na vabilo se predstavniki vlad niso odzvali. Zbrali pa smo se psihiatri iz Linza, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Češke, Slovaške, Slovenije in predstavnica nevladne organizacije iz BiH. Predstavili smo razmere v svojih državah, tako na zdravstvenem kot na širšem - recimo družbenopolitičnem področju, ki vplivajo na razvoj in položaj stroke, predvsem pa naših pacientov.

Zgornja Avstrija: Psihiatrična bolnišnica zagotavlja zdravljenje in rehabilitacijo v časovno omejenem obdobju hospitalizacije. Zmanjšujejo število psihiatričnih postelj in bodo v kratkem dosegli številko 0,3 postelje na 1000 prebivalcev. Postelje lahko zmanjšujejo zaradi dobro organizirane skupnostne skrbi. Notranja reorganizacija bolnišnice je sledila naslednjim strokovnim usmeritvam: zmanjšanju števila postelj, skupnem bivanju ženskih in moških pacientov, skupnem zdravljenju kroničnih in akutnih pacientov, usmerjanjem pacientov v njihova domača regionalna območja.

Odgovornost za duševno bolne si delijo državni sistemi (sociala, zdravstvo) in lokalne skupnosti. Zadnje prevzemajo 60 % financiranja rehabilitacijskih služb zunaj bolnišnice. Bolnišničnemu komplementarno zdravljenje in skrb priporoča ministrstvo in svet uglednih psihiatrov. Zunajbolnišnično skrb zagotavlja dobro organizirana nevladna organizacija - Pro Mente. Ustanavljajo in vzdržujejo mrežo delovnih mest s podporo, usposabljanje, zaposlovanje že upokojenih, stanovanjske skupnosti, bivanje s podporo na domovih bolnikov, dnevne centre, izobraževanje, svetovanje, triažo itd. Za vsakega pacienta oblikujejo rehabilitacijski program.

Socialno pomoč dobi vsak, ki jo potrebuje. Obstajajo trije vzporedni sistemi socialne podpore, ki omogočajo sredstva za preživetje, pomoč v posebnih življenskih situacijah in kontinuirano pomoč ostarelim ter bolnim. Zvezna država je odgovorna za nastanitev in urejeno bivanje psihotično bolnih in drugih invalidnih oseb, ki ne prejemajo invalidske pokojnine. Organizirajo skrb tudi za upokojene invalidne osebe, vendar uporabijo 80 % sredstev, ki jih oseba pridobi s pokojnino.

Romunija, Bolgarija, Slovaška, Češka, Madžarska: Psihiatrična invalidnost narašča bolj pri ženskah kot pri moških (10 - 20 % celotne invalidnosti). Številke so podobne kot pri nas. Število postelj v bolnišnicah pada. Število postelj se giblje med 0,5 in 1,7 postelj na 1000 prebivalcev. Zmanjšujejo jih ob povečevanju zunajbolnišničnih oblik skrbi. V večini držav imajo v okviru bolnišnice center za krizne intervencije na domovih bolnikov. Rehabilitacijske postelje na primer na Madžarskem predstavljajo 26 % bolnišničnih zmogljivosti. Rehabilitacija spada v obvezno zdravstveno zavarovanje. Bolnišnice so revne.

Slovenija: 1993 imamo 0,81 psihiatričnih postelj na 1.000 prebivalcev, število postelj počasi narašča. Po nekaterih podatkih imamo 3,79 institucionaliziranih oseb na 1.000 prebivalcev zaradi problemov z duševnim zdravjem (sem sodi tudi duševna manjrazvitost). Število samomorov se polagoma zmanjšuje, kar je značilno tudi za druge vzodnoevropske dežele. Naš poseben problem so domovi za ostarele, v katerih je skoraj polovica oskrbovancev duševno motenih oseb. Rehabilitacijske službe so še vedno organizirane v okviru nevladnih organizacij, ki nimajo nobenih zagotovljenih finančnih sredstev, tista, ki jih pridobijo na razpisih, pa omogočajo skrb za zelo omejeno število pacientov.

Del srečanja je bil posvečen pozivu WHO in Združenih narodov k oblikovanju politike za duševno zdravje v vseh deželah sveta. Problemi invalidnosti in odpovedi zaradi duševnih motenj namreč skokovito naraščajo in predstavljajo tudi vse večje družbene obremenitve, na kar se zdravstveni sistemi počasi odzivajo. Tudi pri nas, zato smo se zavezali, da bomo pripravili preventivni program (za psihotično bolne), ki naj bi pod okriljem zgoraj omenjenih organizacij spodbudil načrtovanje politike duševnega zdravja pri nas.

V januarju 1997 pripravljamo v Ljubljani konferenco o rehabilitaciji duševnih bolnikov: Rehabilitacija v psihiatriji in zunaj nje. Namen konference je poiskati odgovore na vprašanja, kako ustvariti strokovne rehabilitacijske službe, jih organizirati, financirati in nadzirati? Predstavitev razvitejših modelov skrbi nam bo gotovo v pomoč, vzorec pa bo seveda samo naš, slovenski. Upam, da ga bomo naredili čim prej. Tudi v primerjavi z vzhodom se nam že zelo mudi.

	prejšnji članek	naslednji članek