ISIS 1998, št. 1
 

aktualno

Projekt nujne medicinske pomoči v Sloveniji

Edita Stok
Urgentna medicina z leti dobiva vse večji pomen tudi v Sloveniji. Glede na razvoj v svetu, se na tem področju tudi pri nas dogajajo orgnizacijaske in strokovne spremembe.

Kadar se o urgenci pogovarjamo z dr. Petričem iz ZZZS nam vedno zatrdi da "nujna medicinska pomoč ni neka nova dejavnost".

Če imamo v mislih prim. Armenija, ki je oral ledino na tem področju v Kranju in Ljubljani ter še nekatere druge pionirje urgence v Sloveniji, je to sicer res, vendar velja:

  1. da sistem izvajanja ni bil nikoli opredeljen v organizacijskem smislu, zato v ta namen tudi niso bila zagotovljena določljiva finančna sredstva;
  2. da se je konec osemdesetih let začelo pripravljati Pravilnik o nujni medicinski pomoči. Iz sedemdesetih let so sicer na voljo nekateri, za tiste čase dobri pravilniki, ki pa spremembam na področju NMP niso več ustrezali;
  3. da so na zahodu sistemske rešitve načrtovali že pred dvajsetimi leti, jih izpeljali sicer na različne načine, vendar pa so bili na ta način le določeni nekateri standardi izvajanj nujne medicinske pomoči.
Vse delovanje v različnih zdravstvenih zavodih je bilo do priprave projekta o NMP in sprejema pravilnika bolj ali manj prepuščeno iznajdlivosti izvajalcev in podpore vodilnega kadra. V letu 1995 smo Zdravstvenemu svetu predstavili predlog projekta nujne medicinske pomoči. Zdravstveni svet je določil rok dveh mesecev za pripravo projekta. V njem smo določili osnovne elemente: organizacijo, model, mrežo, dispečerski sistem, prevoze, dokumentacijo, opremo, izobraževanje in financiranje.

Organizacija

Služba NMP je sestavni del mreže javne zdravstvene službe1, ki se veže na zdravstveni dom ali bolnišnico. Določa tudi, da se sredstva za NMP vodijo ločeno od ostalih sredstev. Glede na to, da je Sloveniija država, ki ima izrazito enakomerno razporejeno mrežo zdravstvenih zavodov, pa je po drugi strani res, da gre za pretežno ruralno območje, z razpršenostjo prebivalstvva, kjer je težko doseči nakatere odzivne čase, sprejmljive za uspešno delo NMP.

Model

Model, ki ga predlagamo, upošteva vse značilnosti obstoječega zdravstvenega sistema. Nujno medicinsko pomoč smo razdelili na predbolnišnični in bolnišnični del. Predbolnišnični del se deli na dve stopnji: Na prvi stopnji imamo varianto a in b, ki jo označujemo Ia in Ib, na drugi stopnji pa se nujna medicinska pomoč organizira v obliki predhospitalne enote. Razlika med obema stopnjama je v izobrazbi, opremi in organiziranosti.

Mreža

Določena je bila tudi mreža nujne medicinske pomoči. Predhospitalne enote so (razen v Postojni, Kranju in Krškem) organizirane povsod tam, kjer imamo tudi bolnišnice, tip Ia in Ib pa sta določena predvsem glede na obstoječe možnosti posameznih zavodov.

Tako imamo v mreži predvidenih 15 enot PHE, 13 enot Ia in 32 enot Ib.

Dispečerski sistem

Glede na usmeritve evropske unije o skupni številki 112 smo ta način predvideli tudi pri nas, vendar po trenutnem stanju to ne bo mogoče do konca leta 1998.

Sistem naj bi omogočil koordinirano delo vseh ekip na mestu nesreče ter uvedel dispečerja, ki bo lahko razbremenil ekipo in opravljal tudi nekatere druge naloge: npr. stik s pacientom do prihoda, beleženje podatkov o odhodih ekip, morebitnih dodatnih zahtevah ekip na terenu ter posredovanje teh podatkov na pristojno mesto itd... Tak način zagotavlja enotni sistem zvez za celo državo, prenovitev obstoječega sistema in opreme.

Prevozi

Projekt obravnava različne vrste prevozov - urgentne, nenujne in helikopterske prevoze. Navodila o helikopterskih in nenujnih prevozih so že v pripravi in pričakujemo, da bodo objavljena v začetku prihodnjega leta.

Oprema

Določili smo tudi standard za vozila in opremo na posameznih stopnjah. Pri tem smo se zgledovali po nemških standardih DIN, ki so zaenkrat tudi najustrezneje obdelani.

Dokumentacija

V projektu je bilo opredeljeno, da se za izvajanje nujne medicinske pomoči začne uporabljati enoten obrazec. Na ta način je po eni strani omogočena primerljivost z drugimi državami ter tudi primerljivost med zdravstvenimi zavodi. Določen je bil tudi obrazec, ki naj bi se uporabljal za obravnavo pacientov v primeru naravnih in drugih nesreč.

Usposabljanje

Usposabljanje je eden najpomembnejših delov, saj nam je že od vsega začetka jasno, da lahko zagotovimo kakovostno izvajanje nujne medicinske pomoči le tako, da vsem, ki sodelujejo, zagotovimo čim boljšo izobrazbo.

Pripravljen je bil program za zdravnike in medicinske tehnike, ki naj bi se izvajal postopoma, z vključevanjem posameznih enot v projekt.

Financiranje

Financiranje je projekt reševal tako, da bi država financirala investicije v opremo in prostore ter deloma tudi za delovanje službe (dispečerstvo, center za zastrupitve itd).

Opravili smo tudi ocenjevalno analizo delovnega mesta zdravnika in tehnika v urgentni službi (nivo PHE) ter na ta način pripravili izračun stroškov za enote.

Gre za dejstvo, da mora biti urgenca plačana v " pavšalu" saj je storitveni sistem v ta namen popolnoma neprimeren. Ocenjena je bila tudi vrednost vseh ekip (vključno s helikopterskimi prevozi), ki je v letu 1995 znašala 1,5 mrd SIT.

Na podlagi projekta je bil pripravljen Pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki je bil objavljen v Uradnem listu 1996. V njem so objavljene tudi do sedaj pripravljene priloge (oprema, mreža, dokumentacija).

S pravilnikom je določeno, da se prične izvajanje postopno, predvidoma do konca leta 2000 pa naj bi bile vključene vse enote.

Pravilnik je tudi določil, da usposabljanje zdravstvenega kadra zagotovi Ministrstvo za zdravstvo.

Za spremljanje projekta je ministrstvo imenovalo skupino, ki jo sestavljajo predsedniki podskupin za posamezna področja. Vodje podskupine imajo nalogo, da na osnovi omenjenga pravilnika pripravijo vsa manjkajoča navodila in dokumente. Upamo, da bo še v tem letu ustanovljen Svet za urgentno medicino, ki bo imel predvsem funkcijo strokovnega organa za področje urgentne medicine.

Pri delu in pripravah se srečujemo s številnimi težavami, očitki pohvalami, spodbudami, poizkusi izničenja projekta itd...

Vse delo temelji na skupini ljudi, ki jih vsi, ki ste bili kakorkoli v stiku z urgenco, dobro poznate: prim. Žmavc koordinira delo skupine za predhospitalno dejavnost, dr. Mohor je neutruden pri izdelavi obrazcev in dispečerstva, prim. Habinčeva je " duša" našega izobraževanja, skupina za nenujne prevoze - g. Prestor, g. Herzmansky, g. Fink in drugi - pripravlja navodilo za nenujne prevoze, dr. Tomazin je aktiven pri pripravi navodila za helikopterske prevoze v gorah itd. Upam, da bomo delo na področju bolnišnične urgence, helikopterskega reševanja, kakovosti, nekaterih manjkajočih standardov itd. končali v najkrajšem času. Upoštevati je namreč treba, da vsi zdravniki, ki sodelujejo pri pripravi dokumentacije, opravljajo tudi svoje redno delo, zato se marsikdaj stvari ne odvijajo tako hitro, kot bi si želeli.

Ta članek je bil zamišljen kot kratka informacija o projektu nujne medicinske pomoči. Projekt naj bi zaključili do konca leta 2000, ko bi bile vključene vse enote. V kolikor bomo k zadevi pristopili pozitivno in razumeli, da ne gre vse vedno tako, kot smo želeli, in da bo potrebno opraviti tudi nekatere spremembe, nam lahko uspe.

Vse tiste, ki temeljijo svoje bivanje na nekonstruktivni kritiki vsega in povsod pa prosim, da usmerijo svojo energijo kam drugam.


1. 6. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti



 
prejšnji članek
naslednji članek
  
X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/