ISIS 1998, št.
1
Projekt nujne medicinske pomoči v Sloveniji
Edita Stok
Urgentna medicina z leti dobiva vse večji pomen tudi v Sloveniji.
Glede na razvoj v svetu, se na tem področju tudi pri nas dogajajo orgnizacijaske
in strokovne spremembe.
Kadar se o urgenci pogovarjamo z dr. Petričem iz ZZZS nam vedno zatrdi
da "nujna medicinska pomoč ni neka nova dejavnost".
Če imamo v mislih prim. Armenija, ki je oral ledino na tem področju
v Kranju in Ljubljani ter še nekatere druge pionirje urgence v Sloveniji,
je to sicer res, vendar velja:
-
da sistem izvajanja ni bil nikoli opredeljen v organizacijskem smislu,
zato v ta namen tudi niso bila zagotovljena določljiva finančna sredstva;
-
da se je konec osemdesetih let začelo pripravljati Pravilnik o nujni medicinski
pomoči. Iz sedemdesetih let so sicer na voljo nekateri, za tiste čase dobri
pravilniki, ki pa spremembam na področju NMP niso več ustrezali;
-
da so na zahodu sistemske rešitve načrtovali že pred dvajsetimi leti, jih
izpeljali sicer na različne načine, vendar pa so bili na ta način le določeni
nekateri standardi izvajanj nujne medicinske pomoči.
Vse delovanje v različnih zdravstvenih zavodih je bilo do priprave projekta
o NMP in sprejema pravilnika bolj ali manj prepuščeno iznajdlivosti izvajalcev
in podpore vodilnega kadra. V letu 1995 smo Zdravstvenemu svetu predstavili
predlog projekta nujne medicinske pomoči. Zdravstveni svet je določil rok
dveh mesecev za pripravo projekta. V njem smo določili osnovne elemente:
organizacijo, model, mrežo, dispečerski sistem, prevoze, dokumentacijo,
opremo, izobraževanje in financiranje.
Organizacija
Služba NMP je sestavni del mreže javne zdravstvene službe1, ki se veže
na zdravstveni dom ali bolnišnico. Določa tudi, da se sredstva za NMP vodijo
ločeno od ostalih sredstev. Glede na to, da je Sloveniija država, ki ima
izrazito enakomerno razporejeno mrežo zdravstvenih zavodov, pa je po drugi
strani res, da gre za pretežno ruralno območje, z razpršenostjo prebivalstvva,
kjer je težko doseči nakatere odzivne čase, sprejmljive za uspešno delo
NMP.
Model
Model, ki ga predlagamo, upošteva vse značilnosti obstoječega zdravstvenega
sistema. Nujno medicinsko pomoč smo razdelili na predbolnišnični in bolnišnični
del. Predbolnišnični del se deli na dve stopnji: Na prvi stopnji imamo
varianto a in b, ki jo označujemo Ia in Ib, na drugi stopnji pa se nujna
medicinska pomoč organizira v obliki predhospitalne enote. Razlika med
obema stopnjama je v izobrazbi, opremi in organiziranosti.
Mreža
Določena je bila tudi mreža nujne medicinske pomoči. Predhospitalne enote
so (razen v Postojni, Kranju in Krškem) organizirane povsod tam, kjer imamo
tudi bolnišnice, tip Ia in Ib pa sta določena predvsem glede na obstoječe
možnosti posameznih zavodov.
Tako imamo v mreži predvidenih 15 enot PHE, 13 enot Ia in 32 enot Ib.
Dispečerski sistem
Glede na usmeritve evropske unije o skupni številki 112 smo ta način predvideli
tudi pri nas, vendar po trenutnem stanju to ne bo mogoče do konca leta
1998.
Sistem naj bi omogočil koordinirano delo vseh ekip na mestu nesreče
ter uvedel dispečerja, ki bo lahko razbremenil ekipo in opravljal tudi
nekatere druge naloge: npr. stik s pacientom do prihoda, beleženje podatkov
o odhodih ekip, morebitnih dodatnih zahtevah ekip na terenu ter posredovanje
teh podatkov na pristojno mesto itd... Tak način zagotavlja enotni sistem
zvez za celo državo, prenovitev obstoječega sistema in opreme.
Prevozi
Projekt obravnava različne vrste prevozov - urgentne, nenujne in helikopterske
prevoze. Navodila o helikopterskih in nenujnih prevozih so že v pripravi
in pričakujemo, da bodo objavljena v začetku prihodnjega leta.
Oprema
Določili smo tudi standard za vozila in opremo na posameznih stopnjah.
Pri tem smo se zgledovali po nemških standardih DIN, ki so zaenkrat tudi
najustrezneje obdelani.
Dokumentacija
V projektu je bilo opredeljeno, da se za izvajanje nujne medicinske pomoči
začne uporabljati enoten obrazec. Na ta način je po eni strani omogočena
primerljivost z drugimi državami ter tudi primerljivost med zdravstvenimi
zavodi. Določen je bil tudi obrazec, ki naj bi se uporabljal za obravnavo
pacientov v primeru naravnih in drugih nesreč.
Usposabljanje
Usposabljanje je eden najpomembnejših delov, saj nam je že od vsega začetka
jasno, da lahko zagotovimo kakovostno izvajanje nujne medicinske pomoči
le tako, da vsem, ki sodelujejo, zagotovimo čim boljšo izobrazbo.
Pripravljen je bil program za zdravnike in medicinske tehnike, ki naj
bi se izvajal postopoma, z vključevanjem posameznih enot v projekt.
Financiranje
Financiranje je projekt reševal tako, da bi država financirala investicije
v opremo in prostore ter deloma tudi za delovanje službe (dispečerstvo,
center za zastrupitve itd).
Opravili smo tudi ocenjevalno analizo delovnega mesta zdravnika in tehnika
v urgentni službi (nivo PHE) ter na ta način pripravili izračun stroškov
za enote.
Gre za dejstvo, da mora biti urgenca plačana v " pavšalu" saj je storitveni
sistem v ta namen popolnoma neprimeren. Ocenjena je bila tudi vrednost
vseh ekip (vključno s helikopterskimi prevozi), ki je v letu 1995 znašala
1,5 mrd SIT.
Na podlagi projekta je bil pripravljen Pravilnik o nujni medicinski
pomoči, ki je bil objavljen v Uradnem listu 1996. V njem so objavljene
tudi do sedaj pripravljene priloge (oprema, mreža, dokumentacija).
S pravilnikom je določeno, da se prične izvajanje postopno, predvidoma
do konca leta 2000 pa naj bi bile vključene vse enote.
Pravilnik je tudi določil, da usposabljanje zdravstvenega kadra zagotovi
Ministrstvo za zdravstvo.
Za spremljanje projekta je ministrstvo imenovalo skupino, ki jo sestavljajo
predsedniki podskupin za posamezna področja. Vodje podskupine imajo nalogo,
da na osnovi omenjenga pravilnika pripravijo vsa manjkajoča navodila in
dokumente. Upamo, da bo še v tem letu ustanovljen Svet za urgentno medicino,
ki bo imel predvsem funkcijo strokovnega organa za področje urgentne medicine.
Pri delu in pripravah se srečujemo s številnimi težavami, očitki pohvalami,
spodbudami, poizkusi izničenja projekta itd...
Vse delo temelji na skupini ljudi, ki jih vsi, ki ste bili kakorkoli
v stiku z urgenco, dobro poznate: prim. Žmavc koordinira delo skupine za
predhospitalno dejavnost, dr. Mohor je neutruden pri izdelavi obrazcev
in dispečerstva, prim. Habinčeva je " duša" našega izobraževanja, skupina
za nenujne prevoze - g. Prestor, g. Herzmansky, g. Fink in drugi - pripravlja
navodilo za nenujne prevoze, dr. Tomazin je aktiven pri pripravi navodila
za helikopterske prevoze v gorah itd. Upam, da bomo delo na področju bolnišnične
urgence, helikopterskega reševanja, kakovosti, nekaterih manjkajočih standardov
itd. končali v najkrajšem času. Upoštevati je namreč treba, da vsi zdravniki,
ki sodelujejo pri pripravi dokumentacije, opravljajo tudi svoje redno delo,
zato se marsikdaj stvari ne odvijajo tako hitro, kot bi si želeli.
Ta članek je bil zamišljen kot kratka informacija o projektu nujne medicinske
pomoči. Projekt naj bi zaključili do konca leta 2000, ko bi bile vključene
vse enote. V kolikor bomo k zadevi pristopili pozitivno in razumeli, da
ne gre vse vedno tako, kot smo želeli, in da bo potrebno opraviti tudi
nekatere spremembe, nam lahko uspe.
Vse tiste, ki temeljijo svoje bivanje na nekonstruktivni kritiki vsega
in povsod pa prosim, da usmerijo svojo energijo kam drugam.
1. 6. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti
|
prejšnji članek
|
naslednji članek
|
|
|