Slovenija na področju razvoja lastne farmacevtske industrije po nekaterih primerljivih kazalnikih sodi v svetovni vrh. Hkrati je slovenska farmacevtska industrija, gledano z narodnogospodarskega stališča, pomembna ekonomska panoga in kategorija slovenskega gospodarstva. Vse tri slovenske farmacevtske družbe - Bayer Pharma, Lek in Krka, danes v Sloveniji zaposlujejo okoli 6.000 ljudi, ter še okoli 1.000 zunaj meja Slovenije. Pomemben je podatek, da je delež prihodka slovenske farmacevtske industrije v BDP Slovenije v letu 1995 visokih 6,7 %, kar potrjuje, da je le-ta visoko akumulativna in tudi reproduktivno sposobna, saj je bil tako njen delež prihodka v celotnem gospodarstvu Republike Slovenije 1,5 %, delež v celotni slovenski industriji pa 3,7 %. Hkrati je delež števila zaposlenih v tej panogi industrije med vsemi zaposlenimi v slovenskem gospodarstvu le 1,06 %, ter delež števila zaposlenih v farmacevtski industriji med vsemi zaposlenimi v industriji 1,99 %. Drugi pomemben podatek, ki potrjuje uspešnost slovenske farmacevtske industrije in njeno močno vpetost v mednarodni gospodarski prostor ter hkrati tudi njeno visoko svetovno konkurenčnost, pa pokaže, da je ta segment slovenske industrije v letu 1995 prispeval kar 4,8 % vsega slovenskega izvoza. Ti podatki v celoti potrjujejo ugotovitve o dobrih poslovnih rezultatih slovenskih farmacevtskih družb, ki so že kar nekaj časa najuspešnejša slovenska podjetja, in so se že uveljavila tudi na najbolj razvitih in zahtevnih svetovnih trgih. Hkrati ti rezultati potrjujejo visoko mednarodno konkurenčnost slovenskih farmacevtskih družb, visoko produktivnost, inovativnost in reproduktivno sposobnost. Ali so vsi kazalniki res tako ugodni? Žal natančnejša analiza, ki upošteva dodatne podatke o domačem trgu zdravil kaže, da bodo kazalniki izgubili svoj ugodni predznak.

Z osamosvojitvijo Slovenije v letu 1991 se je začel korenito spreminjati tudi slovenski trg zdravil. Slovenija je leta 1994 sprejela ustrezen zakon o zaščiti intelektualne lastnine, ki močno posega tudi v relacijska razmerja v farmaciji. Poslej so v celoti priznane vse možne oblike zaščite intelektualne lastnine. Domača farmacevtska industrija je posledično prisiljena zviševati stroške zdravstva, saj mora upoštevati relativno visoke cene za nova zdravila, predsvem tujih proizvajalcev. Prav samostojni nastop tujih farmacevtskih proizvajalcev v Sloveniji je močno spremenil razmerja na slovenskem trgu zdravil. Trenutno si v Sloveniji prizadeva za močnejšo uveljavitev svojih zdravil kar neverjetnih 143(!) tujih farmacevtskih proizvajalcev, kar je glede na slovensko prebivalstvo, verjetno številka, ki sodi v sam svetovni vrh, seveda v negativnem smislu. Podrobnejši pregled deležev prodaje zdravil po skupinah posameznih proizvajalcev pa pokaže naslednjo sliko:

Iz prikazanih podatkov je možno razbrati kar nekaj ugotovitev. Najvidenjše je dejstvo, da se delež domačih proizvajalcev na slovenskem trgu zdravil že nekaj časa nezadržno znižuje, saj je tako v letu 1996 padel celo že pod 50 %, upoštevaje vrednostno porabo zdravil. Hkrati se povečuje delež celotnega uvoza zdravil v Slovenijo, ki je v letu 1996 tako tudi že presegel delež, ki ga je realizirala domača industrija. To kaže na nek način paradoksno situacijo, še posebej, če upoštevamo zgoraj opisane kazalce uspešnega delovanja slovenske farmacevtske industrije tudi v širšem svetovnem prostoru. Slovenske proizvajalke zdravil so sicer uspešne, a vendarle izgubljajo delež na domačem trgu. Realno ocenjevano je slovenski trg zdravil relativno lahko obvladljiv, saj nima vgrajenih mehanizmov vstopnih zaprek, kot jih ima večina svetovnih, sicer deklarirano in navidezno "prostih" trgov. Tako je imel v prvem polletju 1997, ko je slovenski trg porastel v finančnem smislu (v SIT) za 19 % glede na lansko primerjalno obdobje, vodilni tržni delež Lek, ki je realiziral 22,1 % tržnega deleža, sledi Krka z 20,1 % tržnim deležem, zagrebška Pliva je dosegla 8,7 % delež, nato sledijo posamezni tuji proizvajalci, ki vztrajno pridobivajo na svojem deležu. Tako je v tem času za 1 tolar, ki je bil porabljen v Sloveniji za zdravila, šlo 48,1 stotina za slovenska zdravila, 51 stotinov za uvožena zdravila, 0,9 stotina pa predstavlja porabo ostalih virov.

Dejstvo je, da je delež uvoženih zdravil v slovenski porabi prevelik, še posebej, če upoštevamo relativno močno in dobro razvito domačo farmacevtsko industrijo. Domača farmacevtska industrija je sposobna ponuditi sodobna zdravila, ki v ničemer ne zaostajajo za tujimi preparati. Domači proizvajalci namreč vlagajo sorazmerno velika sredstva za zagotavljanje kontinuitete nadaljnjega razvoja, načrtovanje novih zdravil in v ustrezni nadzor kakovosti, tako končnih izdelkov kot vseh delovnih procesov. Zanimiva je tudi primerjalna analiza povprečne vrednosti doseženih cen od januarja do marca 1997 prvih 50 preparatov domačih in tujih proizvajalcev, s povprečnimi cenami teh preparatov na nemškem, oziroma avstrijskem, švicarskem in angleškem trgu (če primerjalni preparat ni bil na nemškem trgu). Le-ta kaže, da je povprečna raven cen prvih 50 preparatov 68 %, znotraj tega dosega Lek povprečni nivo 49 %, Krka 55 %, Bayer Pharma 83 %. Za primerjavo je povprečna raven prvih 50 uvoženih preparatov (12 zdravil hrvaških tovarn in 38 zdravil iz klasičnega uvoza) 89 %. To v resnici pomeni, da Slovenija rajši bistveno dražje plačuje tudi zdravila z enako aktivno učinkovino tujim proizvajalcem, kot bi jih plačala domačim proizvajalcem, kar je še en paradoks, če ga primerjamo z aktualnimi svetovnimi trendi.

Če natančneje pogledamo nekatere aktualne svetovne trende razvoja v farmacevtiki, potem je očitno dejstvo, da se skuša sodobna farmacevtska industrija bolj kot kadarkoli približati čimbolj celovitemu, sistemskemu pristopu povezovanja s celotno verigo zdravstvene oskrbe. Zaveda se pomena farmakoekonomike, ter pomena vrednosti, ki jo želijo dobiti uporabniki za svoj denar, kar narekujejo številni reformski pritiski na zdravstveno in farmacevtsko industrijo. Le-ti namreč v celoti favorizirajo ekonomsko sprejemljivo in vrednostno popolno farmakoterapijo. Poleg tega svetovna farmacevtska industrija uvaja nekatere nove marketinške dejavnosti, ko ponuja celovito, sistematično vodeno zdravstveno skrb. Zato je zelo pomembna širina farmacevtskega programa, oziroma njegovo vključevanje v posamezne terapevtske skupine. V Leku lahko zagotavljajo oboje, ekonomsko sprejemljivost in širino obsega farmacevtskega programa. To jim omogoča sodoben farmacevtski program, ki je glede na strukturo uvrščen v sam vrh svetovne farmakoterapije. In kar je še pomembnejše: Lek lahko nudi vrednostno ugodno farmakoterapijo v večini terapevtskih skupin.

Če skušamo na koncu kritično primerjati in ovrednotiti svetovne trende razvoja z razvojem dogodkov na slovenskem farmacevtskem trgu, se nehote poraja naslednje vprašanje: Ali resnično sledimo pravim svetovnim trendom?

	prejšnji članek	naslednji članek