Namen prispevka

Osnovni namen prispevka je oceniti tveganje stohastičnih učinkov (obolevnost za rakom, umrljivost za rakom, prirojene napake) pri Slovencih zaradi obsevanosti po černobilski reaktorski nezgodi, 26. aprila 1986 ob 1.30 zjutraj. Zanima nas, ali bodo stohastični učinki te nezgode sploh statistično dokazljivi tekom življenjske dobe, torej 70 let po tej nezgodi (obdobje od leta 1986 do 2056) pri nas?

Černobilska reaktorska nesreča, ki se je zgodila 26. aprila 1986 ob 1.30 zjutraj in ki ji je dominantno botroval človeški faktor, je do sedaj največja tovrstna nesreča v jedrskih elektrarnah na svetu s hudimi posledicami v smislu nestohastičnih in stohastičnih učinkov tako na delavcih, reševalcih kot na okolnem prebivalstvu še danes. Nesreča je ocenjena s 7. stopnjo po Mednarodni lestvici jedrskega dogodka (resen vpliv na jedrsko varnost objekta v Černobilu in resen vpliv na ožje in širše okolje) (2). Pomenila je resno grožnjo za radiokontaminacijo in obsevanost prebivalstva evropskih držav, torej izven tedanje Sovjetske zveze, in je sprožila pogostejši nadzor sevalne obremenjenosti rastlinstva, živalstva in ljudi tako v svetu kot pri nas.

Ocena tveganja stohastičnih učinkov po Černobilu

Na osnovi meritev aktivnosti radionuklidov (J-131, Sr-90, Cs-137) v okolju ter v živilih in vodi so bile s pomočjo fizioloških prehrambenih modelov narejene naslednje ocene efektivnih doz na celo telo prebivalca v letu 1986:

1. Ocena ZVD RS: 1,3 mSv/leto za odrasle in 1,7 mSv/leto za otroke do 1 leta starosti.
2. Ocene IJŠ: 0,75 - 1,1 mSv/leto
3. Primerjava z Bavarsko (Whole Body Counter): do 0,3 mSv/leto.

Ocena tveganja stohastičnih učinkov pri poklicni kot nepoklicni izpostavljenosti virom IS (obolevnost za rakom, umrljivost za rakom, resni dedni učinki, kompleksni stohastični učinek) temelji na domnevnih verjetnostnih koeficientih za stohastične učinke po ICRP-ju (9).

Po ICRP (Mednarodna komisija za radiološko zaščito) obstaja naslednja zveza med celotelesno efektivno dozo in karcinogenezo:

1. Pri efektivni dozi po 50 mSv (pod 5 REM) ni statistično dokazane zveze med dozo in karcinogenezo (statistično nedokazljiva, ni pa izključena).
2. Pri efektivni dozi od 50 do 200 mSv (5-20 REM) je možna, vendar statistično nedokazljiva zveza.
3. Pri efektivni dozi več kot 200 mSv (več kot 20 REM) je statistično dokazljiva zveza na nivoju pomembnosti P = 0,05. Torej obstaja več kot 50 odstotna verjetnost nastanka raka zaradi prejete efektivne doze ionizirnega sevanja.

Po najbolj konzervativnih izračunih ocenjujemo, da bo prebivalec RS med življenjsko dobo (70 let od leta 1986 do 2056) zaradi černobilske reaktorske nezgode v letu 1986 prejel efektivno dozo IS okrog 12,2 mSv, kar pomeni 4 odstotni delež vseh stohastičnih učinkov pri prebivalcu RS od naravnih in umetnih viro IS v istem obdobju. Torej gre za statistično nedokazljive, ne pa izključljive stohastične učinke po tej nezgodi. Tako v strokovnem kot pravnem smislu ni možno veljavno in zanesljivo primere obolevnosti in umrljivosti za rakom oziroma prirojenih napak pripisati izključno Černobilu.

Literatura:

1. Buckton K. E. and H. J. Evans: Methods for the Analysis of Human Chromosome Aberations, WHO, 1973
2. Črnivec R.: Škodljivi učinki ioniziranih sevanj. Klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, Razširjene teze 1997: 58-103
3. Habermehl A.: Strahlenexposition der Weltbevökerung. Deutsches Ärzteblatt 93, Heft 40, 1996: B-2010-2013
4. IAEA: Medical Supervision of Radiation Workers. Safety Series 25, 1968
5. IAEA: Preparedness of the Operating Organization (License) for Emergencies of Nuclear Power Plants. Safety Series no. 50 - SG - 06. Vienna, 1982
6. IAEA: Planning for OFF-Site Response to Accidents in Nuclear Facilities. Vienna, 1981
7. IAEA: Preparedness of Public Authorities for Emergencies at Nuclear Power Plants. Vienna, 1982
8. IAEA: Manual on Radiological Safety in Uranium and Thorium Mines and Mills. Safety Series 43, 1976
9. ICRP Publication 60: Annals of the ICRP 1990. Recommendations of the International Commission on Radiological Protection vol. 21. No 1-3, 1990
10. Kanduč M. in sod.: Radioaktivnost v življenskem okolju Slovenije v letu 1990. Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu, 1991
11. Poročevalec Državnega zbora RS: Poročilo o jedrski in radiološki varnosti v letu 1995 - EPA 1654, 50, 1996: 13-165.
12. Pravilnik o mejah, ki ji ne sme presegati sevanje, ki so mu izpostavljeni prebivalstvo in tisti, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, o merjenju stopnje izpostavljenosti IS oseb, ki delajo z viri the sevanj in o preizkušanju kontaminacije delovnega okolja. Ur. l. SFRJ, štev. 40/86
13. Pravilnik o načinu vodenja evidence o virih ionizirajočih sevanj in obsevanosti prebivalstva in tistih, ki so pri delu izpostavljeni ionizirajočemu sevanju. Ur. l. SFRJ, štev. 40/86
14. Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v medicini. Ur. l. SFRJ, štev. 40/86
15. Zakon o izvajanju varstva pred ioniziraočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav. Ur. l. SFRJ, štev. 28/80
16. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Ur. l. SFRJ, štev. 53/91
17. Zakon o ratifikaciji konvencije o jedrski varnosti (MKJV). Ur. l. RS, štev. 16/96

	prejšnji članek	naslednji članek