Post je imel v preteklosti poleg obrednega tudi zdravstveni pomen. Še prednamci so poznali vzročno povezavo med debelostjo in zdravjem. Tako je nekoč neki grobar izjavil: "Kuhar mi pripelje več ljudi, kakor kuga in vojna!"

Do 19. stoletja so ljudje poznali dva postna dneva v tednu, petek in soboto, 3 kvatrne dni in post od pepelnice do Velike noči, ki je trajal 40 dni, ko se je meso jedlo le ob nedeljah. V tednu okoli pusta so se ljudje do sitega najedli mesa in mastnih pogač (ocvirkovke, krofov, flancatov). Tako je moral biti ob pustu vsakdo sit. To je veljalo tako za ljudi, kot za živino. Veljalo je pravilo, da se je bilo treba večkrat dnevno do sitega najesti. V Prekmurju je obvezno morala biti na mizi svinjska glava z zeljem. S pepelnico je bilo konec uživanja mesnih in mastnih jedi, kar je trajalo vse do Velike noči. Belili so le z oljem, maslom, kravjo, račjo ali gosjo mastjo. Besede svinjska mast niso smeli niti izgovoriti. Na pepelnico so pobrali nože, vilici in posodo za pečenje mesa in vse skupaj odnesli na podstrešje. Ponekod niso uživali niti mleka ali jajčk, ampak samo polento. Na Štajerskem so jedli le krompir, žgance in repo, v Prekmurju pa mlečni fižol, fižol na olju, krapce in krhle. Na veliki petek je bil že od nekdaj najstrožji post. Ponekod sploh niso kuhali, v Prekmuju so jedli le kuhane šklojce (kuhane krhlje, suhe hruške in suhe slive), ter fižolove jedi. Nekatere hiše so ta dan prebile ob suhem kruhu in vodi. Moški ta dan niso kadili ali pili žganja ali vina.

Kako je potekal nekoč post v severovzhodni Sloveniji, nam govori postni red, objavljen v Kalendarju Najsvetejšega Srca Jezušovoga za leto 1916 (1).

"Poleg pooblaščenja vogrskim püšpekom leta 1906, januarja 17. od rimskoga papa danoga je postni red sledeči:

A. Ostri postni dnevi, gda se samo ednok do sitosti slobodno naje i se meso ne je, so sledeči:
1. Pepelnica.
2. Trije slednji dnevi velikoga tjedna.
3. Vsaki petek posta in adventa.
4. Kvatrni peteki.
5. Vigilski posti dneva svetoga, Risalih i Velke meše.
B. Polekšani dnevi, gda se slobodno meso vživa, nego večkrat se najesti, je prepovedano:
1. Zvün petka vsaki den v posti.
2. Srede adventne.
3. Vigilski posti pred Petrovim i Vsehsveci.
4. Kvatrne srede i sobote.
Poleg toga poobaščenja se trpi, da svecki verni pri večerji meso vživajo, naj se samo do sitosti ne najejo.

C. Dnevi, gda se slobodno do sitnosti naje, nego meso uživati je nej slobodno:

1. Vsaki petek v leti.
Č. Zvünredno odpüščenje se da od mesnoga jela:
1. Na cejlo püšpekijo, či proščenje, kakši svetek ali senje na post spadne.
2. Za posebne vesnice, či proščenje, kakši svetek ali senje na post spadne.
3. Za zasebne osebe:
• za vsaki postni den, zvün pepelnice, treh slednjih dnevov velkoga tjedna, vigilskih postov pred Božičom in risalami so rešeni od postne zapovedi,
• delavci v fabrikah in rüdah,
• vsi oni svecki lüdje, ki svojega stola nemajo i celo leto v oštariji jejo ali jestvino si iz oštarije dajo prinesti,
• službeni na železnici i ladjah,
• vsi potniki, ki na železnici ali ladjah morajo jesti,
• vsi oni, ki se zdravijo v zdraviliščaj,
• vsi oni, ki pri takšoj hiži slüžijo ali zaman jejo, kde postno zapoved neščejo zdržati,
• vsi siromaki, ki od almoštva žive.
D. Vsaki den celoga leta je slobodno k spravlanji hrane mast nücati.

E. Na obdržavanje od mesa je dužen vsaki krščenik, ki je sedem let vöstar. Na cejli post, to je na obdržavanje mesa i edno nasitnost, je dužen on krščenik, ki je 21 leto star, nego ne je ešče 60 let star. Onih se prepoved večkratne nasitnosti ne dotiče, ki težka dela delajo. Od posta so oslobodjeni tüdi betežni.

F. Dovoljeno je meso i ribe pri ednom mali jesti. Na veliko soboto poldne že več nega posta."

1. Veliki Kalendar Najsvetejšega Srca Jezušovoga za leto 1916. Črenšovci, 1916.

	prejšnji članek	naslednji članek