S prizadetostjo sledim javnemu in strokovnemu dogajanju v zvezi s homeopatinjo Darjo Eržen, ki si ne zasluži naziva dr. med. Kljub temu, da je bila naša odlična študentka, kaže v svojem odnosu do realnosti zelo nevarna nagnjenja, ki jih ni težko razbrati iz njenega vedenja in govora. Vtis daje, da gre za psihopata, to pa je pri delu z bolnim človekom, ki mu je zaupan, zelo nevarno.

Podoben vtis sem imel tudi ob poslušanju TV razgovora prof. Horvat in dr. Hribernik. Slednji očitno kompenzira težke strokovne deficite z navidezno zagnanostjo v strokovno nezahtevne homeopatske "pomoči".

Vedno bolj sem prepričan, da je poleg mentorsko nadzorovane strokovnosti po diplomi na Medicinski fakulteti potrebno posvetiti pozornost vedenju zdravnika, morda celo usmerjeni psihološki analizi - vse zaradi interesa zaupanega mu bolnika.

Bojim se, da zdravnike lahko delimo ne le med dobre in manj dobre, temveč tudi v koristne in nevarne. Ne gre torej za visoka etična načela, temveč za varovalko, ki jo sicer težko najdemo v obstoječih normah. Žal so ravno nevarni zdravniki neredko precej sugestibilni in z načinom, pristopom, govorjenjem bolj "vlečejo", kot npr. hladno in trezno razmišljajoč, samokritičen strokovnjak.

Za začetek bi Vam priporočil interdisciplinarno sproženo razpravo na temo Osebnost zdravnika, prednosti in nevarnosti za bolnika.

Z ne prevelikim pričakovanjem Vas pozdravlja in želi veliko uspeha pri bodočem delu.

	prejšnji članek	naslednji članek