Izredno obetaven program že 13. mednarodnega kongresa združenja "The fetus as a patient" je komaj mesec pred začetkom pripomogel k odločitvi o potovanju v Švico. In res se je splačalo. Združenje priredi kongres vsako leto in sicer s področja fetalne medicine, ki združuje področja perinatologije, genetike, ultrazvoka in še česa ter predstavlja most sodelovanja med ginekologi-porodničarji in pediatri-neonatologi. Organizator prof. Holzgreve je poskrbel za kar 67 vabljenih petnajstminutnih predavanj, ki so zajela res srž problemov fetalne medicine in za kotizacijo le 100 švicarskih frankov za "vzhodnoevropske" države.

Nadzor plodovnega stanja v nosečnosti in med porodom je prav gotovo eno najbolj zanimivih področij fetalne medicine. Dobitnik letošnje Lileyeve nagrade, prof. Saling iz Berlina, je predaval o priporočilih za kombiniran nadzor med porodom s kardiotokografijo (CTG), fetalno pulzno oksimetrijo (FPO) in merjenjem pH plodovne krvi. Pri neohrabrujočem CTG je priporočal najprej meritev pH, nato pa nadaljnje spremljanje z oksimetrijo. Nato je priporočil ponovno merjenje pH pri hitrem padcu saturacije plodovne krvi s kisikom pod 10 odstotkov ali počasnem padanju saturacije od 30 odstotkov proti 10 odstotkom. S pH meritvijo ugotovljena preacidoza je seveda indikacija za operativno dokončanje poroda. Ker je eden glavnih problemov fetalne oksimetrije občasna izguba signala, je dodal še sprejemljive časovne intervale te izgube signala: ob bradikardiji 2 minuti, ob poznih deceleracijah 10 minut in ob zgodnjih deceleracijah 20 minut. Od zanimivih predavanj iz tega sklopa naj omenim še profesorja Wladimiroffa iz Rotterdama (Doppler pljučnih pretokov), Zadorja iz Detroita (Plod in informacijska tehnološka revolucija), Merza iz Mainza (Tridimenzionalni ultrazvok) ter Van Geijna iz Amsterdama (moderator tega tematskega sklopa).

Zastoj rasti ploda v maternici je, predstavlja kljub uporabi ultrazvoka, še vedno problem. Profesor Campbell iz Londona priporoča zgodnje odkrivanje ogroženosti v drugem trimesečju: preiskava (vsaj) s kontinuiranim dopplerjem v 20. tednu nosečnosti, s tem izloči 15 odstotkov ogroženih nosečnic, kjer je prisotna zareza v dopplerjevem zapisu uterine arterije. Barvni doppler v 24. tednu nosečnosti potrdi ali ovrže ogroženost za razvoj preeklasmpsije ali zastoja rasti. Profesor Uzan iz Pariza je predstavil meta-analizo 18 študij o preventivni uporabi Aspirina v nosečnosti, vključno z večkrat citirano, hvaljeno in obsojano študijo CLASP. Glede na porodniško anamnezo in dopplerjeve meritve pretokov uterinih arterij priporoča preventivno uporabo Aspirina vsaj 100 mg dnevno ob sistematičnem merjenju časa krvavitve po Ivyju.

Nove diagnostične možnosti v prvem trimesečju nosečnosti so predstavili prof. Rottem iz New Yorka (IRONFAN register anomalij ploda, na primer 25 ultrazvočnih markerjev za risomijo 21), Kurjak iz Zagreba (Pretoki v interviloznem prostoru), Takeuchi iz Urayasuja (Rutinski ultrazvok v prvem trimesečju), Bernaschek z Dunaja (Enojna umbilikalna arterija in z njo združene anomalije) in drugi. Profesor Wald iz Londona je priporočal kombinacijo biokemičnega (beta-HCG in PAPP-a protein) ter ultrazvočnega (nuhalna svetlina) presejanja za trisomijo 21 v prvem trimesečju nosečnosti. Pri 5 odstotnem lažno pozitivnem odstotku odkrije 80 odstotkov nosečnosti z Downovim sindromom.

Vloga NO (dušikov oksid) molekule v perinatalni medicini je že v marsičem pojasnjena. Prof. Weiner iz Baltimora je pojasnil pozitiven učinek na relaksacijo žilne stene, žal pa je podoben učinek na miometriji slabši. Prof. DiRenzo iz Perugie je priporočil pred uporabo ultrazvočno testiranje resničnosti zmanjšanja pulzatilnega indeksa po zaužitju gliceroltrinitrata sublingvalno.

Intrauterino zdravljenje anomalij srca sta predstavila prof. Gembruch iz Lübecka, ki je pri perzistentni supraventrikularni tahikardiji ploda priporočil kardiokonverzijo z digoksinom, s tem se zmanjša hidrops in prognoza za plod je boljša. Prof. Kohl iz Münstra pa je prikazal že skoraj znanstveno fantastiko: pri določenih indikacijah ob anomalijah srca naredijo in utero fetoskopsko transumbilikalno kateterizacijo srca pod kontrolo ultrazvočne sonde v požiralniku ploda.

Intrauterina kirurgija ploda zahteva najprej anestezijsko pripravo ploda. V enkratnem predavanju je prof. Hansmann iz Bonna podal osnove novo razvijajoče se vede. Od 8. tedna dalje zarodek oziroma plod že zazna dražljaje, zato je za poseg potrebna sedacija. Nekako od 22. tedna pa plod zazna tudi bolečino, zato je potrebna anestezija. Za stabilnost avtonomnega živčnega sistema je potrebna ustrezna kombinacija učinkovin za mišično relaksacijo, spanje in analgezijo. Anestezijo je priporočil za vse invazivne postopke na plodu, za preiskavo z magnetno resonanco in pozni feticid. Nenazadnje je anestezija ploda tudi relaksacija za kirurga. Prof. Evans iz Detroita je predstavil primere zdravljenja obstrukcij urotrakta. Dosedanji veziko-amnijski shunt je nadomestil s fetoskopijo, nadaljeval z antegradno cistoskopijo ter ob uretroskopiji naredil lasersko resekcijo posteriorne valvule uretre. Zanimivo je bilo slišati še o korekciji sakrokokcigealnega teratoma, uporabi zapore sapnika pri diafragmalni herniji (prof. Cromblehome iz Philadelphije) ter živalskem modelu za korekcijo mielomeningokele (Meuli iz Züricha).

Plodove celice v materinem krvnem obtoku - kako daleč smo? - je bil naslov sklopa predavanj, katerega moderator je bil sam organizator srečanja, prof. Holzgreve iz Basla. V odličnem predavanju je prof. Bianchi iz Bostona primerjala pridobivanje plodovnih celic z različnimi metodami. Kvantitativna verižna polimerazna reakcija omogoča določitev čistosti plodovih celic po izolaciji iz materine krvi in s tem primerjavo različnih separacijskih tehnik. Uporabili so genetske sonde, specifične za zaporedja na kromosomu Y in 7 in tako ugotovili tudi prisotnost moških celic iz predhodne nosečnosti pri sicer ženskem plodu v tej nosečnosti. Pri trisomijah je bilo laže dobiti več plodovih celic. Možni sta dve razlagi: ti eritrociti se bolj razlikujejo od materinih kot sicer, ali pa eritrociti iz hidopičnih področij laže prehajajo v materin krvni obtok. Obstaja tudi hipoteza o vlogi perzistentnih plodovih celic v materinem obtoku pri razvoju avtoimunih bolezni. Sledili sta še predstavitev NIFTY študije o primerjavi metod izolacije plodovih celic ter primerjavo z amniocentezo (prof. Elias iz Houstona) ter informacija o pridobivanju plodovih celic za neinvazivno ugotavljanje samih monogenskih napak (Goldberg iz San Francisca).

Problemi z večplodnimi nosečnostmi rastejo z razmahom asistirane reprodukcije. Prof. Arabin iz Zwolleja je pokazala lep video obnašanja dvojčkov in utero s časovnim potekom razvijanja kontaktov med njima. Zanimivo, da največ "sodelujeta" fantek-fantek. Prof. Wapner iz Philadelphije je utemeljil upravičenost redukcije pri trojčkih. V meta-analizi 2 krat po 200 primerov se je pri tistih po redukciji povprečno gestacijska starost ob porodu dvignila s 34 na 36 tednov, povprečna porodna teža je narasla za 540 gramov, odstotek porodov pred 32. tednom pa se je zmanjšal s 24 odstotkov na 8 odstotkov. Če je indicirana kariotipizacija, naredijo najprej biopsijo horionskih resic in nato med 10. in 13. tednom redukcijo. Prof. Hackelöer iz Hamburga pa je predstavil 50 primerov intrauterine laserske sklerozacije žil pri sindromu transfuzije od dvojčka k dvojčku. Opravil jih je med 17. in 25. tednom, v povprečju so nosečnice rodile v 34. tednu, povprečen interval do poroda je trajal 14 dni. V času dveh tednov po posegu je v 18 odstotkih prišlo do splava, ob uporabi indometacina pa le v 10 odstotkih. Preživelo je 59 plodov od stotih.

Precej je bilo tudi zanimivih in aktualnih posterjev, tako, da je bilo tudi za kavo malo časa. V družabnem delu so nas orgnizatorji povabili na Pogoreličev koncert, v muzej Tinguely, to je muzej tehnike, ki je narejena za umetnost, in pa obisk svetovno znane razstave slikarstva 20. stoletja Art 28 '97.

	prejšnji članek	naslednji članek