V predhodni socialistični ureditvi so imeli praktično vsi zaposleni enake plače (osebne dohodke) glede na delovno mesto, ki so ga zasedali. Le-ta je bila zagotovljena in je bila neodvisna od vloženega truda ali doseženih rezultatov. V kulturi zahodnega kapitalizma plačo odreja nadrejena oseba in je dostikrat predmet pogajanja oz. je izraz tega, kako dobro znaš "prodati" svoje delo.

Naša zakonodaja o plačah v javnem sektorju je trenutno nekje na poti od prve k drugi obliki. Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih in Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike dopuščata minimalna individualna odstopanja, pa vendar se lahko del plače izplača kot "nagrajevanje delovne upešnosti" in s tem dopušča individualne razlike.

Želim predstaviti pravilnik, ki smo ga sprejeli v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica decembra 1996. Ogrodje je pripravil gospod Zupanc, pravnik Fidesa, konkretna merila in dokončno obliko pa je dobil na mojo pobudo skupaj z direktorico, vodjo zdravnikov, vodjo zobozdravnikov, glavno sestro (vključuje ves kader ZD) in računovodkinjo.
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Ocenjevanje je praviloma opisno in merljivo, le izjemoma pavšalno.

Pravico do dela plače iz naslova delovne uspešnost imajo samo delavci, ki so nadpovprečno uspešni.

Del plače za delovno uspešnost se določa in obračuna v odstotku na osnovno plačo (vrednost plačilnega razreda) delavca.
 

II. KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI

1. kakovost dela
2. znanje in strokovnost
3. količina dela
4. iniciativnost
5. odnos do dela
6. odnos do delovnih stredstev
7. upoštevanje dolovnega časa
8. uspešnost (organiziranje in vodenje) dela

a) nemedicinskko osebje
• administracija
• pomožno osebje
b) medicinsko osebje
• III. in IV. tarifna skupina
• zdravstveni tehniki V. tarifna skupina
• višji zdravstveni kader VI. tarifna skupina
• zdravniki in zobozdravniki VII. tarifna skupina

Nadpovprečno delovno uspešen je dalavec, ki po vseh ocenah doseže najmanj 78% možnih točk.
 

III. MERILA ZA OCENJEVANJE ZDRAVNIKOV

1. Kakovost dela: opravljeno delo proti stroškom, reševalni prevozi, naročila patronažni službi, naročanje, hišni obiski izven delovnega časa, absentizem, poraba in cena receptov.
2. Znanje in strokovnost: izobraževanje sebe in sodelavcev.
3. Količina dela: izpolnjevanje načrtovanih obveznosti (do 10% preseganje) in vključevanje v dodatna dela.
4. Iniciativnost: izboljšave svojega dela in dela sodelavcev.
5. Odnos do dela: spoštovanje kodeksa, spoštovanje pravil obveznega zavarovanja, korektno vodenje dokumentacije, spoštovanje skupinskega dela, korekten odnos do kolegov.
6. Odnos do delovnih sredstev: poraba ampul, obvezilnega materiala.
7. Upoštevanje delovnega časa.
8. Uspešnost (organiziranje in vodenje) dela.

IV. MERILA ZA OCENJEVANJE ZOBOZDRAVNIKOV IN VIŠJIH DENTISTOV

1. Spoštovanje doktrinarnih načel, internih dogovorov, načrtovanih izhodišč.
2. Skrb za lastno izobraževanje, posredovanje znanja in informacij z izobraževanj sodelavcem.
3. Izpolnjevanje delovne obveze izražene v točkah, spoštovanje skupinskega normativa.
4. Izboljšave organizacije dela, sodelovanje v dejavnostih izven redne delovne obveznosti, pomoč sodelavcem, sodelovanje pri odpravljanju zastojev.
5. Spoštovanje kodeksa, pravil obveznega zavarovanja, korekten odnos do sodelavcev.
6. Upoštevanje navodil o ravnanju z delovnimi sredstvi.
7. Spoštovanje delovnega časa.
8. Uspešnost dela.

V. POSTOPEK OCENJEVANJA

V komisijo, ki spremlja in ocenjuje delovno uspešnost, so vključeni: direktor, vodja splošne službe, vodja zabozdravstvene službe, glavna sestra in računovodja.
 

VI. OBSEG SREDSTEV

Predstavljeni pravilnik mogoče ni najboljši, je pa vsekakor izraz želje, nagraditi delavce za njihovo nadpovprečno uspešno delo.

V našem zavodu je prvo ocenjevanje izzvalo pravo burjo. Slabše ocenjeni se v dobri slovenski maniri niso vprašali: zakaj tako? Bolj jih je zanimalo kako je nekdo drugi lahko boljši. Pokazale so se osebne zamere, vse je sprejeto preveč osebno, kot napad. To je verjetno izraz dolgoletne miselnosti, da smo vendar vsi enaki, osebno pa vendar ne moremo biti boljši. Ponovno se je tudi pokazalo, da so pri nas plače "javna stvar", ker nikakor ne moremo pri sebi doseči, da svoje plače ne povemo, od drugega pa nas prav nič ne briga! Tudi osebno nezadovoljstvo ne izvira iz tega, koliko smo dobili, temveč iz tega, da je sodelavec dobil več!

Pozitivni del pa se je pokazal v tem, da je zobna služba začela dosegati predvideni plan, da se je v vsem zavodu bolj začelo paziti na delovni čas, naročanje pacientov in s tem krajše čakanje je običajna stvar, nekateri delavci so vseeno začeli razmišljati, kako spremeniti svoje delo in doseči boljšo oceno. Kot vsaka novost, tudi pravilnik potrebuje čas za prilagoditev.

Osebno menim, da je nagrajevanje delovne uspešnosti osebna stvar direktorja in nagrajenega delavca, na štiri oči. Tak način pa zahteva drugačen miselni proces vseh zaposlenih (tajnost, izključitev osebnih afinitet,..) in bo možen šele s čistim kapitalističnim odnosom. V danem trenutku pa je potrebno izkoristiti vse možne oblike nagrajevanja, pa čeprav izzovejo osebne revolte. Nikoli ni možno sistema urediti tako, da bi bili z njim zadovoljni vsi, četudi bi bil dober, vendar se vsak napor, ki vodi v izboljšavo obstoječega, izplača!

	prejšnji članek	naslednji članek