ISIS 1997, št.
10
Problematika mobilne telefonije v delovnem in bivalnem okolju
Rajko Črnivec
1.0. Uvod
Problem možnega škodljivega delovanja mobilne telefonije pri nas in v svetu
je večplasten, prisoten tako v delovnem okolju (civilni sektor: delo, promet,
šport; vojaški sektor; policijski sektor), kot v vsakdanjem bivalnem okolju
in zahteva pri reševanju interdisciplinaren pristop tako zdravstvenih kot
nezdravstvenih strokovnjakov in državnih upravnih organov.
V civilnem sektorju je kompleksno varstvo delavcev (tehnično, zdravstveno,
družbeno pravno in psihosocialno) pri proizvodnji, servisiranju, distribuciji
in uporabi mobilne telefonije, splošno urejeno v sklopu zakonodaje o zdravstvenem
varstvu delavcev (7, 8, 12). Kompleksno zdravstveno varstvo (aktivno, pasivno)
na primarnem in sekundarnem nivoju izvajajo izbrani zdravniki (tudi medicinci
dela) v osnovni zdravstveni dejavnosti in odvisno od patologije specialisti
različnih specialnosti v ambulantno specialistični, hospitalni in zdraviliški
dejavnosti. Na terciarnem nivoju v RS ni interdisciplinarnih raziskovalno-razvojnih
projektov o škodljivih učinkih mobilne telefonije na zdravje, življenje
in zmožnost za delo delavcev (ni kompleksnih analiz in zdravstvenih ocen
delovnih mest in retrospektivno - prospektivnih klinično-epidemioloških
raziskav o zdravstveni ogroženosti delavcev od subceličnega do epidemiološkega
nivoja, ni ergonomskega pristopa k reševanju te problematike).
V svetu, zlasti v Nemčiji, potekajo študije o eventuelnih škodljivih
učinkih visoko frekventnih elektromagnetnih valovanj (polj) mobilne telefonije
na uporabnikih kot eksperimenti o vplivu teh polj na DNA virusov in bakterij
(1, 5). Študij o kumulativnih škodljivih učinkih mobilne telefonije na
zdravje in zmožnost za delo uporabnikov še ni. Vendar škodljivo ne delujejo
le eletromagnetna polja.
2.0. Namen prispevka
Osnovni namen prispevka je opozoriti slovensko javnost, še posebej slovensko
medicino dela, na problematiko možnih škodljivih nekumulativnih in kumulativnih
učinkov pri naraščajoči uporabi mobilne telefonije v poklicnem in nepoklicnem
življenju, ki zahteva interdisciplinaren pristop pri proučevanju in reševanju.
(Slika)
3.0. Možni škodljivi učinki mobilne telefonije pri delu
Uporabnik mobilne telefonije je pri delu (prometu in športu), najprej iz
postavljen elektromagnetnim poljem (frekvence 900 do 1750 MHz), ki lahko
škodljivo vplivajo na živčevja (lahko motena kognitivna sposobnost: koncentracija,
spomin, pozornost, analitski, asociacijski procesi v možganih). Med samim
dolgim pogovorom je občasno izpostavljen ekstraauralnemu škodljivemu učinku
zvoka telefona (jakost nad 50 dBA), ki lahko poškoduje neurohumoralni sistem:
motena psihomotorika, utrujenost, razdražljivost, simpatikotonija - zvišan
krvni tlak, zvišane vrednosti estradiola, kortizola, celotnih holesterolov,
fibrinogena, viskoznosti plazme, števila trombocitov, znižane vrednosti
HDL-holesterola, antitrombina III, testosterona v krvi Vsi ti elementi
vplivajo na razvoj ateroskleroze z možno posledično zlasti koronarno, cerebralno,
renalno oziroma sistemsko žilno okvaro, ishemijo, nekrozo, invalidnostjo
in umrljivostjo (skrajšana pričakovana življenska doba) (2, 4). Odvisno
od situacije (delovišče, poligon, vozilo itd.) ekstraauralne učinke zvoka
telefona lahko poveča moteči ropot okolja. V povezavi z intenzivnostjo,
pogostostjo in trajanjem delovanja uporabniku lahko povzroči dodatne akutne
ali celo kronične auralne učinke. Odvisno od delovne situacije (psihosenzorna,
fizična aktivnost), delovne izmene (dnevna, nočna), namena in vsebine informacij
(ugodne, neugodne, potreba po hitri in racionalni aktivnosti), mobilna
telefonija za uporabnika v večini primerov pomeni psihični (emocionalni)
stres. Posledično naraste adrenalin v plazmi in urinu (adrenalin predvsem
preko beta 1 adrenergičnih receptorjev izzove pozitivno kronotropno, dromotropno
in inotropno delovanje srca, preko beta 2 adrenergičnih receptorjev v gladki
muskulaturi bronhijev povzroči bronhodilatacijo, v maščobnih celicah pa
sproži lipolizo) (6, 11). Pri emocionalnem stresu je telo marsikdaj napeto,
mišice so torej aktivne (zlasti izometrična pa tudi dinamična mišična obremenjenost),
zato je pogosto povečana tudi vrednost noradrenalina v plazmi in urinu
(noradrenalin zlasti preko alfa receptorjev oži arteriole, sproži glikogenolizo
v jetrih, zmanjša sproščanje inzulina in zavira peristaltiko prebavnega
trakta) (6). Noradrenalin je mediator pri večini postganglijskih simpatičnih
preklopih in v mnogih sinapsah CŽS, zlasti v hipotalamusu. Razmerje NA:A
je 4:1. Kateholamini kot odraz simptomatiko adrenalne aktivnosti sledijo
cirkadianemu ritmu. Koncentracija je najvišja med 11. in 15. uro, najnižja
pa med 23. in 1. uro zjutraj. Vrednosti kateholaminov med delom so primerljivi
z vrednostmi med mirovanjem (11).
Uporaba mobilne telefonije med vožnjo lahko poveča tveganje nezgod v
prometu (lahko motena interakcija: voznik - vozilo - cestišče).
4.0. Proučevanje učinkov mobilne telefonije v svetu
Nemške študije zajemajo učinke visokofrekvenčnih elektromagnetnih polj
(frekvence od 900 do 1750 MHz) mobilnih telefonov na ljudi. Pri tem niso
zasledili sprememb v električni aktivnosti možganov (EEG), ne izključujejo
pa možnosti zmanjšanja koncentracije pri delu (kognitivna sfera). Eksperimenti
na virusih in bakterijah zaenkrat niso dokazali sprememb na DNA. Kumulativni
škodljivi učinki zaenkrat niso proučeni, zato niso izključeni (1). Druge
študije ne izključujejo možnih karcinogenih učinkov (možganski in drugi
tumorji).
5.0. Možni škodljivi učinki mobilne telefonije v vsakdanjem življenju
Pri uporabnikih so možni podobni škodljivi učinki kot pri delu, odvisno
od pogostosti, trajanja in mesta uporabe. Uporabniki mobilne telefonije
pogosto povzročajo psihični stres pri neuporabnikih, bodisi v domačem okolju,
vozilu ali na javnih mestih. Psihični stres umetno zviša adrenalin, v primeru
fizičnega ukrepanja se zviša še nordrenalin v plazmi in urinu z vsemi možnimi
posledicami. V svetu se zato že pojavljajo napisi, na katerih javnih mestih
(restavracije, kinodvorane, opere, gledališča itd.) je uporaba mobilne
telefonije prepovedana, oziroma so opredeljeni posebni prostori, kjer ne
motijo okolice. Zasvojenost z mobilno telefonijo pri uporabnikih še ni
proučena (neracionalna in pretirana uporaba za vsako ceno).
6.0. Zaključek in predlogi
Hitro razvijajoča se mobilna telefonija pri nas in svetu na eni strani
pomeni velik napredek v mobilnem prenosu informacij, torej na področju
komunikacij, na drugi strani pa pomeni možne škodljive nekumulativne učinke
na zdravje. Problem možnega škodljivega delovanja mobilne telefonije v
delovnem in bivalnem okolju je večplasten (visokofrekvenčna elektromagnetna
polja, psihični in posredno fizični stres, ekstraauralni učinki zvoka telefona,
vpliv na varnost v prometu, psihični stres pri ljudeh - neuporabnikih v
bližini telefonije itd.)
Tudi v RS bo potrebno problematiko proučevati interdisciplinarno v smislu:
A. Poglobljenega proučevanja zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo
delavcev, ki uporabljajo mobilno telefonijo v civilnem (zasebni, javni),
vojaškem, policijskem sektorju. Potrebni bodo specialni preventivni zdravstveni
pregledi (obseg in vsebina pregleda sta v skladu z zahtevami, obremenitvami
in škodljivostmi pri delu, odzivnostjo delavcev in veljavno našo oziroma
tujo zakonodajo) ter analize ravni in dinamike kazalcev negativnega zdravja
delavcev.
B. Večstopenjske analize in zdravstvene ocene najbolj kritičnih delovnih
mest v mobilni telefoniji: delavec v proizvodnji (kontroli) mobilnega telefona,
serviser, prodajalec, uporabnik - menedžer, poklicni voznik - taksist,
poklicni gasilec, poklicni voznik - reševalec, poklicni reševalec (gorski
in drugi), ustrezni uporabniki v vojaškem in policijskem sektorju.
C. Republiške interdisciplinarne retrospektivno - prospektivne primerjalne
klinično - epidemiološke raziskave o škodljivih učinkih mobilne telefonije
na življenje, zdravje in zmožnost za delo delavcev kot nepoklicnih uporabnikov.
Pozorno bo potrebno proučiti nekumulativne in kumulativne škodljive učinke
visokofrekvenčnih elektromagnetnih polj, ekstraauralnih učinkov zvoka telefona,
psihičnega in posredno fizičnega stresa. Zajela naj bi civilni (poklicni
in nepoklicni), vojaški in policijski sektor. Raziskavo naj bi pripravil
Klinični center ob sodelovanju z ustreznimi republiškimi zdravstvenimi
in nezdravstvenimi raziskovalnimi inštitucijami ter s sodelovanjem lokalnega
nivoja. Raziskavo naj bi financirali tako proizvajalci kot distributerji
in uporabniki mobilne telefonije ter republiški proračun: Ministrstvo za
znanost in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za
obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve.
Raziskavo bi veljalo vključiti v ustrezni mednarodni projekt in s tem
pridobiti sredstva iz ES programa "Zdravje in varnost pri delu".
|
Okvirna literatura:
1. Ajnwojner S.: Studien zum Gesundheitsrisiko von Mobiltelefonen. Deutsches
Arzteblatt 93, Heft 51-52, 1996: B-2667
2. Babisch W., Ising H.: Traffic noise and Cardiovascular Risk. The
Cooerphilly Study. First Phase Outdoor Noise Levels and Risk Factors. Archives
of Environmental Health, 43, 1988: 407-414
3. Buckton K.E., H.J. Evans: Methods for the Aanalysis of Human Chromosome
Aberrations. WHO, 1973
4. Črnivec R.: Škodljivi učinki fizikalnih faktorjev delovnega okolja.
Klinični center v Ljubljani Klinični inštitut za medicino dela, prometa
in športa Ljubljana, Razširjene teze, 1997: 1-103
5. Jorg M. et al: Elektromagnetische Felder und Krebserkrankungen im
Kinderalter. DA 38, 1995: B 1828-33
6. Levi L.: Stress and distress in response to psychosocial stimuli.
Acta med. Scan. Suppl. 528 7. Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje
preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Ur.l. SRS, štev. 33/71
8. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni, Ur.l. SFRJ, štev.
38/83
9. Sušnik J. in sod.: Ocenjevalna analiza delovnega mesta. priročnik.
ČGP DELO - TOZD Gospodarski vestnik Ljubljana, 1983
10. Sušnik J.; Standardi preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.
Inštitut za medicino dela Ljubljana, 1974
11. Sušnik, J.: Položaj in gibanje telesa pri delu. Analiza efektornega
sistema. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana,
1987: 281-289
12. Zakon o varstvu pri delu. Ur.l. SRS, štev. 47/86
13. Đorđević Z. in sod.: Nejonizujuča elektromagnetska zračenja. Medicina
rada. Sarajevo 1978: 356-370
|
|
prejšnji članek
|
naslednji članek
|
|
|