Zdravniąka zbornica Slovenije se pridruľuje evropskim zdravnikom in farmacevtom, ki opozarjajo na moľne nevarnosti nakupovanja zdravil po internetu. Besedilo, ki je objavljeno v nadaljevanju, smo posredovali tudi sredstvom javnega obveąčanja.                                                                                                                             ebn

Internet nas je vpeljal v nov način ľivljenja. Omogoča nam dostop do več informacij kot kadarkoli doslej in prepričani smo, da ľivimo v "globalni vasi", kjer se lahko posvetimo "globalnemu nakupovanju". V Evropi se je zelo razmahnilo kupovanje zdravil po tej elektronski poti. Toda evropski farmacevti in zdravniki so zaskrbljeni, da se ljudje z naročanjem zdravil prek interneta izpostavljajo določenemu tveganju. Tudi Zdravniąka zbornica Slovenije se pridruľuje tem skrbem, zato potroąnikom v premislek navaja nekaj pasti elektronskega nakupovanja zdravil.

Zdravila so posebni izdelki. Strogi nadzor nad trľenjem, oglaąevanjem in prodajo zdravil na mednarodni in evropski ravni dokazuje, da se vlade zavedajo posebnosti zdravil. Namen nadzora je varovanje zdravja pacientov, ki ga lahko popolnoma spodkopljejo z nespametno uporabo interneta.

Zaradi varnosti pacientov se v drľavah članicah EU zdravilo lahko trľi le, če izpolnjuje stroge kriterije za kakovost, varnost in učinkovitost. Z naročanjem izdelkov prek interneta pacienti tvegajo naročilo izdelkov, ki so popolnoma obąli varnostni sistem in vse varnostne mreľe. Farmacevtska skupina pri Evropski uniji (PGEU) je izdelala strog sistem za odobritev medicinskih izdelkov. Namen sistema je zaąčititi paciente, da bodo lahko kupili le preverjeno kakovostne, varne in učinkovite izdelke. Skladiąčenje pri proizvajalcih, prodajalcih in v lekarnah je strogo nadzorovano, tako da zdravila ostanejo učinkovita do uporabe. Slabo skladiąčenje lahko povzroči, da se zdravilo pokvari in postane nevarno za zdravje.

Dokazano je, da je na internetu zelo teľko učinkovito nadzorovati kazniva in dvomljiva dejanja, kot se to lahko stori v časopisih, revijah ali na radiu oziroma televiziji.

Poleg moľne zlorabe informacij se pri nakupih medicinskih izdelkov prek interneta pojavljajo tudi drugi problemi. Posebej pomembni so morebitni stranski učinki, medsebojno vplivanje drugih zdravil, ki jih pacient ľe jemlje, prekoračitev največjega dovoljenega odmerka glavne sestavine v izdelku in pacientova zaupnost. Nezanemarljiv je tudi jasen izvor izdelka in povračilo stroąkov nakupa zdravila, ki pri internetni trgovini ni mogoč.

Celo v tehnoloąki dobi je za pacienta nujen osebni stik z zdravnikom. Zdravnik nikoli ne predpiąe zdravila, ne da bi se prepričal, da je predpisal pravi izdelek v pravem času. Takąnega nasveta prek interneta ni mogoče dobiti, saj uporabnik nikoli ne ve, kdo je na drugi strani internetne povezave. Zdravniki ľelimo posebej poudariti, da pri nakupih zdravil preko interneta ne vemo, kdo in kako uporablja poslane informacije. Pacient pa mora biti prepričan, da ima pravo zdravilo za svoje stanje, mora biti seznanjen z uporabo in morebitnimi stranskimi učinki. V vsaki drľavi v Evropi zdravniki in farmacevti zagotovijo ustrezen dostop do vseh takąnih informacij in zdravil, ki so varna in učinkovita, če jih pravilno uporabljamo.

Torej, če na kratko strnemo najpomembnejąe nevarnosti naročanja zdravil preko interneta:

• Ni osebnega stika z zdravnikom ali farmacevtom, ki bi naročniku zagotovil, da je določeno zdravilo pravi izbor zanj.
• Ni zdravnika ali farmacevta, ki bi odgovoril na vpraąanja o moľnih stranskih učinkih ali o medsebojnem vplivanju zdravil, če naročnik jemlje ąe druga.
• Pri sistemu zdravstvenega zavarovanja je zelo teľko ali sploh nemogoče uveljavljati denarno povračila za izdelek, za katerega bi sicer dobili delno ali povračilo v celoti.
• Nobenega zagotovila ni, da zdravilo, ki ga ponujajo, izpolnjuje vse zahtevane pogoje za kakovost, varnost in učinkovitost, čeprav oglas trdi, da jih.
• Spletna stran je lahko v eni drľavi, drľava dobaviteljica pa daleč proč. Tako se lahko zgodi, da bo napis na zdravilu ali navodila, če bodo zraven, v jeziku, ki ga uporabnik ne razume.
• Morda uporabnik ľe jemlje zdravilo z isto aktivno sestavino, kot jo vsebuje naročeno zdravilo, opisano kot "novo". Tako bo, ne da bi vedel, jemal večji odmerek, kot je varno.
• Zdravilo iz druge drľave ima lahko zelo podobno ime, kot tisto, ki ga uporabnik ľe pozna, vendar s popolnoma drugačno aktivno sestavino.
• Oglas na internetu morda ni ąel skozi noben nadzor in lahko zato trdi kaj neverjetnega ali celo čudeľnega, kar seveda ni res.
• Zdravilo, ki ga oglaąujejo, je lahko ponaredek z avtentičnim videzom embalaľe, ne vsebuje pa nobene aktivne sestavine.
• Nobenega zagotovila ni, da se zdravilo zaradi nepravilnega skladiąčenja ali zamud pri prevozu ni pokvarilo.
• V primeru teľav je zelo teľko sproľili postopek proti prodajalcu v drugi drľavi.

Ministrstvo za zdravstvo je posredovalo dopis o uporabi zakona ostrokovnih in znanstvenih nazivih. Prvič smo o tem pisali v Izidi ąt. 4/99, str. 52. Tokrat v celoti objavljamo dopis MZ.  Uredniątvo

Junija 1998 je bil sprejet Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. list RS, ąt. 47/98), aprila 1999 pa sta na podlagi 13. člena zakona obe slovenski univerzi izdali Seznam strokovnih in znanstvenih naslovov in okrająav (Ur. list RS, ąt. 22/99). Zakon ureja strokovne in znanstvene naslove, ki se pridobijo na visokoąolskih zavodih, po končanem dodiplomskem in podiplomskem ątudijskem programu z javno veljavnostjo.

Ker je pri uporabi strokovnih in znanstvenih naslovov v vsakdanjem ľivljenju veliko nepravilnosti, je varuh človekovih pravic opozoril Ministrstvo za zdravstvo, da zlasti v zdravstvu, kljub zgoraj navedenemu zakonu, vlada velik nered. Varuh človekovih pravic je na to dejstvo opozoril v zvezi s pravico bolnikov do informiranosti in proste izbire zdravnikov in zdravstvenega zavoda, kar izhaja iz Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, ąt. 9/92, 37/85 in 8/96). Bolnik mora biti ob sprejemu v zdravstveni zavod oziroma pred medicinskim posegom seznanjen tudi z identiteto in strokovnim statusom izvajalca zdravstvenih storitev. Identiteto in zlasti strokovni status pa lahko bolnik razbere predvsem iz strokovnega ali znanstvenega naslova, ki ga uporablja zdravstveni delavec.

Strokovni in znanstveni naslov označuje stopnjo in vrsto izobrazbe, pridobljene na visokoąolskem zavodu po dodiplomskem oziroma podiplomskem ątudijskem programu.

Strokovni naslov si pridobi, kdor konča ątudijski program za pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe oziroma za pridobitev specializacije.

Znanstveni naslov si pridobi, kdor konča ątudijski program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti.

Po končanih univerzitetnih ątudijskih programih medicine, stomatologije in farmacije se pridobijo sledeči strokovni naslovi:

• doktor oziroma doktorica medicine (dr. med.);
• doktor oziroma doktorica stomatologije (dr. stom.);
• magister oziroma magistra farmacije (mag. farm.).

Strokovni naslov po končanem podiplomskem ątudijskem programu za pridobitev specializacije na visokoąolskem zavodu se sestavi tako, da se za strokovnim naslovom, pridobljenim po podiplomskem ątudijskem programu, doda beseda specialist, poleg pa se lahko tudi navede ątudijsko ali znanstveno področje oziroma disciplina (npr. dr. med., specialist internist).

Znanstveni naslov po končanem podiplomskem ątudijskem programu za pridobitev magisterija je magister oziroma magistra znanosti (mag.).

Znanstveni naslov po končanem podiplomskem ątudijskem programu za pridobitev doktorata znanosti je doktor oziroma doktorica znanosti (dr.).

Strokovni naslov se pristavlja za imenom in priimkom (npr.: Janez Novak, dr. med.).

Znanstveni naslov se pristavlja pred imenom in priimkom (npr.: dr. Janez Novak, dr. stom.).

Ker po Zakonu o zdravstveni dejavnosti Ministrstvo za zdravstvo izvaja upravni nadzor - to je nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev - je dolľno opozoriti vse izvajalce zdravstvenih storitev na zakonito uporabo strokovnih in znanstvenih naslovov.

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih namreč določa, da se za prekrąek kaznuje s kaznijo najmanj 100.000,00 SIT vsakdo, kdor uporablja strokovni oziroma znanstveni naslov, ki si ga ni pridobil .

Vloga zdravnika je pri obvladovanju nevarnosti, ki jo za zdravje pomeni tobak, dragocena. Kajenje je eden izmed glavnih razlogov zbolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. Zdravniki lahko v veliki meri vplivajo na nevarnosti, ki jih povzroča kajenje ker:

• jih pacienti spoątujejo,
• so osrednji vir informacij in nasvetov glede zdravja.
• so model, ki ga posnema veliko ljudi.

Pridobljeni podatki bodo obravnavani zaupno. Z vaąim sodelovanjem boste pripomogli k uspehu mednarodnega projekta.

Povezujejo se z mednarodnimi asociacijami, kot je INGCAT (International Non governmental Coalition Against Smoking) s sedeľem v Franciji. V ta namen zagotavljajo različna strokovna gradiva za opuąčanje in odvajanje kajenja, predlog za skupne mednarodne dejavnosti.

31. maja so pripravili navodila o Zagovorniątvu opuąčanja kajenja. Obravnavane vsebine govorijo o ambivalenci kajenja, kako obvladati hrepenenje po cigareti, spoznati korake in se učiti, kako se upreti kajenju. Nasveti, kaj je pomembno vedeti o telesni teľi, povezani z uporabo tobaka, kako lahko pomagam kolegom. V ZDA imajo priročnike, pripravili so jih različni strokovnjaki, s pribliľno 3.000 preglednih člankov in izvlečkov, objavljenih med leti 1975 in 1994.

Namenjeni so trem skupinam uporabnikov:

• klinikom v primarnem zdravstvenem varstvu, ki poleg drugih dejavnosti izvajajo tudi opuąčanje kajenja,
• specialistom opuąčanja kajenja,
• zdravstvenim administratorjem, prodajalcem in zavarovalniątvu.

Uresničevanje omenjenih akcij in dogodkov zahteva skrbne priprave, vezane na tiskovne konference na nacionalni in lokalni ravni. Pri BMA pričakujejo aktivno sodelovanje zdravnikov in strokovnjakov na medijskih predstavitvah. Zato so pripravili kratka navodila za uspeąno tiskovno konferenco za različne medijske tipe. Svetujejo, na kaj je treba usmeriti pozornost pred intervjujem za radio ali televizijo, v pripravi nanj, med intervjujem ter o posebnostih za predstavitev na radiu, televiziji. Naątevajo najbolj pogoste napake, ki so na videz nepomembne, a za razumno predstavitev posluąalcem ali gledalcem odločilne. S pomočjo kratkega navodila jih je mogoče preprečiti.

Projekt dr. Gro Harlem Brundland iz WHO "Tobacco Free Initiative" je pravzaprav okvirna konvencija. Upajo, da jo bodo vlade podpisale in si prizadevale doseči ąiroke mednarodne cilje.

Kot vsako leto polna cerkev sv. Florijana.

Cerkev sv. Florijana na Gornjem trgu v Ljubljani je v okviru prireditev Druątva za oľivljanje kulturne podobe starega mestnega jedra tudi letos gostila koncert zdravnikov glasbenikov. Praznično okraąena z neľnim sijem drobnih sveč je sprejela nastopajoče in posluąalce, med katerimi je bilo letos veliko tujih turistov. Letoąnji koncert je zaznamovala trojna obletnica, katere osrednja oseba je prof. Pavle Kornhauser, pediater in pianist. Z njegovim osebnim praznikom, 75-letnico, sta sovpadli 30. obletnica delovanja komorne skupine Pro medico in 20. obletnica delovanja Kulturno umetniąkega druątva KC in MF dr. Lojz Kraigher. Prof. Kornhauser je bil med ustanovitelji KUD-a in njegov dolgoletni predsednik, tudi zdravniąke instrumentalne komorne skupine Pro medico so nastale na njegovo pobudo. Po prvem nastopu klavirskega kvinteta, pred 30. leti na prvem Plečnikovem memorialu, sta se v treh desetletjih izoblikovala tudi klavirski trio in duo. Kvintet je v sestavi, Pavle Korhauser, klavir, Marko Zupan, 1. violina, Miha Benedik, 2. violina, Vilim Demąar, viola in Zvonimir Rudolf, violončelo, letos odigral Klavirski kvintet v A-duru op 81, Scherzo A. Dvoraka. Tudi klavirski duo, Pavle Korhauser, klavir, Marko Zupan, violina, je ostal zvest čeąkemu skladatelju, poustvaril je njegovo sonatino za violino in klavir v G-duru po. 100. Klavirski trio, Pavle Korhauser, klavir, Marko Zupan, violina in Zvonimi Rudolf, violončelo, je zaigral znan klavirski trio v G-duru J. Haydna. Koncert je popestrilo sodelovanje Simfoničnega orkestra Domľale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasića in solistke ljubljanske opere Olge Gracelj. 

Marko Zupan, violina, Pavle Korhauser, klavir, Olga Gracelj, solistka ljubljanske opere in Zvonimi Rudolf, violončelo.



Pavle Kornhauser s Simfoničnim orkestrom Domľale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasića.

Po koncertu so bili udeleľenci vabljeni na prijateljski klepet s pogostitvijo, ki ga je omogočila Zdravniąka zbornica Slovenije.

Prof. dr. Paolo Pozzilli, dr. med., asist. mag. Nataąa Urąič Bratina, dr. med., doc. dr. Tadej Battelino, dr. med., in prof. dr. Ciril Krľiąnik, dr. med. (z leve)

Na Pediatrični kliniki v Ljubljani se je mudil na obisku svetovno znani diabetolog prof. dr. Paolo Pozzilli, starejąi konzultant v St. Bartolomews Hospital v Londonu ter profesor endokrinologije in diabetesa na univerzi v Rimu. Po predavanju z naslovom "Preprečevanje sladkorne bolezni TIP 1 - nove moľnosti" si je ogledal delo na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in se dogovoril za nadaljnje sodelovanje.

Častni gostje v dvorani

Veliko priznanj, zahval in spoątovanja so izrekli tudi ątevilni ugledni gostje.

Razgiban, glasbeno, pevsko in plesno obarvan kulturni program so pripravili učenci osnovne in glasbene ąole iz Ljutomera. Dobrodoąlico nam je zaľelel predsednik Sekcije za ąolsko in visokoąolsko medicino, Joľe ©umak, dr. med., spec. ąol. med. Predsednik drľave, gospod Milan Kuąan, ki zaradi drľavnih obveznosti ni mogel prisostvovati naąemu praznovanju, je v svojem pismu izrazil zahvalo in priznanje vsem nam, ki ob nenehni skrbi za rast strokovnosti in nesebični predanosti svojemu poklicu in delu skrbimo za zdravje mladih ter razvoj zdravstvene kulture, kar uvrąča naąo drľavo na zavidljivo mesto v svetu. ®upan občine Radenci, gospod Herbert ©efer, dipl. ekon., je ob gostoljubnem sprejemu povedal nekaj besed o preteklosti zdraviliąča in naravnih lepotah okolice Radencev. Svoje pohvale ob praznovanju so v kratkih nagovorih izrazili tudi predsednik Slovenskega zdravniąkega druątva, prof. dr. Pavel Poredoą, dr. med., predsednica zdruľenja ąolskih zdravnikov Hrvaąke, doc. Vesna Jureąa, dr. med., predsednik zdruľenja ąolskih zdravnikov Italije, Claudio Roberto Rosatti, dr. med., in direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospod Franc Koąir, dipl. prav.

Ob zaključku kulturnega dela programa so ąolski zdravniki, ki so se upokojili v zadnjih letih, prejeli simbolično darilo - knjigo o Prlekiji.

***

Skozi 90-letno zgodovino ąolske medicine sta nas popeljali prim. Urąka Arko, dr. med., in Boľena Kuhelj Skalicky, dr. med., in jo objavljamo v nadaljevanju.
 

Avstro-Ogrska monarhija  1909 dr. Mavricij Rus in dr. Jernej Demąar, prva ąolska zdravnika v Ljubljani;  1910 dr. Mavricij Rus se udeleľi 3. mednarodnega kongresa ąolske zdravstvene sluľbe v Parizu.  Kraljevina SHS  1923 ustanovljen Higienski zavod v Ljubljani;  1925 organizirana prva počitniąka kolonija za ąolarje v Dovjem.  Kraljevina Jugoslavija  1930 zakon o zdravstveni zaąčiti učencev v Sloveniji, ľe 10 ąolskih dispanzerjev;  1936 ustanovljen Odsek ąolski zdravnik na Higienskem zavodu.  FLRJ  1953 prvi povojni tečaj ąolske higiene;  1956 prvi specialist ąolske higiene.  SFRJ  1969 prva povojna navodila za delo v ąolskem dispanzerju;  1973 samostojna specializacija iz ąolske medicine;  1981 ustanovljena sekcija za ąolsko in visokoąolsko medicino pri SZD;  1990 potrjena nova, ątiriletna specializacija ąolske medicine.  Republika Slovenija  1991 nova zdravstvena zakonodaja ne opredeli več dispanzerjev in dispanzerske metode dela;  1992 ukinjen samostojni Raząirjeni strokovni kolegij po nalogu Zdravstvenega sveta, ustanovljena Stalna strokovna skupina za ąolsko medicino;  1993 prvi kongres ąolske in visokoąolske medicine v Radencih;  1995 prvo strokovno srečanje ąolskih zdravnikov treh deľel (Slovenije, Italije, Hrvaąke) v Portoroľu;  1997 drugi kongres ąolske in visokoąolske medicine na Brdu pri Kranju;  1998 pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov - ątiriletna specializacija v okviru pediatrije;  1999 90 let ąolske medicine - srečanje v Radencih.

V strokovnem delu, ki ga je povezovala avtorica tega prispevka, smo posluąali referate na temo Kronične bolezni v ąolskem obdobju.

Mag. Polona Brcar ©trukelj, dr. med., je prikazala epidemiologijo ątirih najpogostejąih kroničnih obolenj ąolarjev (astme, epilepsije, revmatoidnega artritisa in sladkorne bolezni).

Prim. Mugoąa, dr. Veber in dr. ©umak ob podelitvi knjige

Asist. prim. Marjana Kuhar, dr. med., je poudarila pomen in vlogo ąolskega zdravnika pri celostnem ambulantnem vodenju ąolarja s kroničnim obolenjem.

V Mariboru ľe od leta 1976 vodijo karton kroničnega bolnika. Pribliľala nam ga je Boľena Kolar, dr. med.

O klimatskem zdravljenju ąolarjev na Rakitni je govoril direktor zdraviliąča, Tone Mravljak, dr. med., o vodenju astmatičnega bolnika v ąolski ambulanti pa Vida ©uątarąič Bregar, dr. med. 

Prim. Urąka Arko, dr. med., in mag. Boľena Kuhelj Skalicky, dr. med.

Pogoje v ąoli za ąolarja s kroničnim obolenjem sta v skupnem referatu predstavili prim. Joľica Mugoąa, dr. med., in mag. Mojca Jurčič, dr. med.

Prispevek doc. Marjana Premika, dr. med., je zajemal zdravstveno vzgojo v osnovni ąoli.

Iz Radencev, kjer v tihih rokavih reke Mure ąe ľivi Povest o dobrih ljudeh, smo odhajali z zavestjo, da je bilo to srečanje nov kamenček v mozaiku uspehov ąolske medicine.

Po končanem tekmovanju je bil ľe tradicionalni mednarodni strokovni simpozij, na katerem je doc. dr. Joąko Osredkar predaval o dovoljenih in nedovoljenih sredstvih in poľivilih v ąportu.

Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov je bil v zelo sproąčenem vzduąju na Račjem otoku in se je zavlekel pozno v noč. To je tudi eden od pomenov tega stanovskega vsakoletnega srečanja.

Obljubili smo si, da se drugo leto ponovno dobimo na isti progi in tako primerjamo, ali smo se kaj postarali ali celo izboljąali telesno in duąevno formo.

Vir statističnih podatkov: Statistično poročilo OECD 1999.

Podobno reformo si ľeli v Nemčiji izvesti tudi sedanja ministrica za zdravstvo iz vrst SPD, Andrea Fischer, in z njo prihraniti 10 do 20 % zdravstvenega denarja, vendar pa jo večina tamkająnjih zdravnikov zavrača, saj so prepričani, da bi t. i. "managed care" pomenila korak nazaj - centralizacijo in "etatizacijo" zdravstva. Bolniki ji po rezultatih javnomnenjskih raziskav prav tako niso kdo ve kako naklonjeni (predvsem se nočejo odpovedati pravici do svobodne izbire zdravnika).

Vir: Raziskava OECD, poročilo marec 1999.

Svoje načrte Zvezno ministrstvo za zdravstvo utemeljuje z odločitvijo, da bo pri reąevanju problematike tamkająnjega zdravstva spodbujalo inovativnost, domiselnost in izvirnost in ne bo podpiralo neutemeljenega odliva sredstev.

Sicer pa realisti med futuristi poudarjajo, da bo v prihodnosti največ zdravil usmerjenih predvsem v krepitev imunskega sistema posameznika in njegovo sposobnost premagovanja patogenih učinkovin. Slednje bo seveda zahtevalo veliko sprememb tudi med zdravniki in farmacevti.

Potem ko smo v Izidi pred meseci pisali, da pacienti pri zdravstvenem osebju pogreąajo dobro voljo, smeh in občutek za humor, so Britanci na tem področju naredili korak dalje. Ne glede na turobno razpoloľenje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev (ali pa ravno zato) so se odločili na klinike poskusno uvesti terapijo s smehom.

Navduąena nad raziskavami domačih strokovnjakov in ameriąkih znanstvenikov o pozitivnem vplivu in spodbudnem delovanju smeha in dobre volje na zdravje in vitalnost, se je britanska vlada odločila, da smehu odpre vrata v bolniąnice in na klinike. Britanski minister za zdravstvu, Frank Dobson, je z dekretom odobril stacionarijem na otoku čedno vsoto pribliľno 400 milijonov funtov za terapijo s smehom. Omenjena proračunska sredstva so namenjena klinikam v sistemu javnega zdravstva, National health Service (NHS). Terapevti, usposobljeni za terapijo s smehom, bodo tako redno prihajali na klinike in pacientom po naročilu zdravnika (napotnica, recept), ponudili zvrhan odmerek humorja. Omenjena terapija (posamezen terapevtski odmerek traja 30 oziroma 60 minut) sodi med učinkovite alternativne metode zdravljenja, brez neľelenih stranskih učinkov, obenem pa je tudi razmeroma poceni in preprosta. Nedvomno se je zlasti veselijo otroci, pa tudi odraslim ne bo odveč.

VIR: British NHS Report.

Informacije na tel 067/41-198, G. ®ivčec Kalan, e-mail: zivcec.kalan@s-net.net

Otvoritev otroąkega oddelka (foto: Amadej Lah).

5. marca je bil za zdravstvo na Jesenicah velik dan. Stoletnico bolniąnične dejavnosti in petdesetletnico Sploąne bolniąnice Jesenice so praznovali z zaključkom izgradnje novega otroąkega oddelka. Svečana otvoritev je bila ob 13. uri na Jesenicah, slavnostna prireditev pa ob 16. uri v Festivalni dvorani na Bledu.

Bratovska skladnica Kranjske industrijske druľbe je v letih 1895 do 1896 na mestu, kjer je sedaj Dispanzer za medicino dela, zgradila bolniąnico, ki je imela 18 postelj. Ob začetku druge svetovne vojne jih je bilo 50. ®e leta 1932 se je rodila zamisel o novi bolniąnici, vendar je bila graditev zaradi gospodarske krize odloľena. Leta 1939 so začeli graditi bolniąnico, ki naj bi imela 120 postelj, Nemci pa so načrte povečali na 180 postelj. Graditev je med vojno zastala, po vojni pa je bila slavnostna otvoritev nove bolniąnice 11. aprila 1948.

Takrat je bila najsodobnejąa na Balkanu. Imela je interni in kirurąki oddelek. Čez poldrugo leto so odprli ąe ginekoloąki oddelek. Otroąki oddelek je postal samostojna enota leta 1959, radioloąka dejavnost leta 1969, anestezijsko reanimacijska dejavnost leta 1971. Leta 1979 je bil zgrajen ambulantno poliklinični objekt, v letih 1990 do 1993 pa je bil prenovljen hospitalni del bolniąnice. Sedaj pričenjajo obnovo in dozidavo novih operacijskih prostorov in prostorov za centralno intenzivno terapijo.

Naslovnica zbornika

Bolniąnica ima danes 298 postelj. Pediatrija pokriva področje, kjer ľivi 134.000 ljudi, kirurgija 103.000, interna medicina 64.000 in ginekoloąko porodniąka dejavnost področje, ki ima 58.000 prebivalcev. Regionalna bolniąnica na Jesenicah na leto zdravi povprečno 11.500 bolnikov in opravi 88.000 oskrbnih dni. Povprečna leľalna doba je 7,4 dni. V bolniąnici je zaposlenih 481 ljudi, od tega je 62 zdravnikov, 69 viąjih medicinskih sester, 5 farmacevtov, 9 fizioterapevtov, 165 zdravstvenih, 8 rentgenskih in 8 anestezijskih tehnikov. Čeprav bolniąnica sodi med manjąe regionalne bolniąnice v drľavi, se na posameznih področjih, kot so travmatologija, ortopedija in gastroenterologija lahko pohvali z odličnimi doseľki.

Svečane otvoritve novega otroąkega oddelka so se udeleľili ugledni gostje: minister dr. Marjan Jereb je oddelek predal svojemu namenu, navzoče pa je pozdravil v nagovoru direktor bolniąnice prim. Janez Remąkar, dr. med. Ob jubileju so izdali zanimiv in izčrpen zbornik, v katerem so predstojniki oddelkov opisali svoje delo, nekatere teľave in načrte, ki jih pripravljajo za v bodoče. V zborniku so tudi fotografije zdravnikov in njihovih sodelavcev na posameznih oddelkih.

Vsem zaposlenim v Sploąni bolniąnici Jesenice, ki je leta 1995 prejela tudi naziv učne bolniąnice, ob jubileju iskreno čestitamo. Bolniąnica, kjer teče delo brez velike hvale in hude kritike, je navadno tista, kjer zaradi dela nimajo časa ne za eno ne za drugo. Skromna, delovna in predvsem ljudem prijazna, naj tako kot doslej, ostane tudi naslednjih sto let!

Zdravniąki sindikat Fides je poslal v objavo prevod prispevka anonimnega avtorja iz glasila SIM neodvisnega portugalskega zdravniąkega sindikata. Čeprav načeloma ne objavljamo anonimnih prispevkov, tokrat izjemoma predstavljamo gloso o primerljivosti različnih poklicev na Portugalskem. Prispevek je zelo čustveno obarvan in izraľa razočaranje portugalskega zdravnika nad stanjem poklica v svoji drľavi. Čeprav je zelo skop s podatki, ker pričakuje, da jih njegov bralec pozna, iz retoričnih vpraąanj lahko povzamemo, kako je urejen status drľavnih usluľbencev. Stanje poklica na Portugalskem je pomembno poznati tudi zato, ker nas v EU zelo radi primerjajo s to drľavo, ki je tako zelo drugačna.  Uredniątvo

Zdravniki

Bolniąnični zdravnik je razporejen za nujno medicinsko pomoč od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne. Zdravnik, o katerem govorim, je bil deľurni od 8. ure zjutraj v soboto do 8. ure zjutraj v ponedeljek. Isti zdravnik je, na primer, vso noč operiral, naslednji dan delal kot konziliarni zdravnik, ponovno operiral, pregledal paciente ali izpolnjeval kakąno drugo bolniąnično obveznost. Medicinski tehniki, ki so ga spremljali v deľurni noči, so bili prosti dva dni, ąele nato so priąli v sluľbo za 16 ur. Medtem ko zdravnik po deľurstvu ni prost in mora naslednji dan opravljati svojo sluľbo, ima medicinski tehnik 40 ur časa, da si opomore po prečuti noči. S tem zapisom nimam namena jemati ugleda, pomembnosti ali dostojanstva poklicu medicinskega tehnika. Zdravniki in medicinski tehniki so sodelavci, ki so lahko pri delu uspeąni, če njihov odnos temelji na medsebojnem spoątovanju in konstruktivnosti.

V nadaljevanju bom podal nekaj primerjalnih podatkov. V Franciji imajo 37-urni delovni teden. Zdravniki na vrhuncu svoje kariere zasluľijo 144,66 odstotkov več kot medicinski tehniki. Na Portugalskem velja 35-urni delovni teden, primerljiv zdravnik kot vodja sluľbe zasluľi 6.400 PTE (portugalskih eskudov, za 100 SIT dobimo 96 PTE) več kot nadzorni medicinski tehnik! Zdravnik zasluľi 441.300 PTE, medicinski tehnik pa 434.900 PTE neto na mesec.

Podobna situacija je v Bolgariji, vendar je ta drľava v obdobju tranzicije. Tam zasluľijo medicinski tehniki tri četrtine plače zdravnika. Ob tem moramo razmisliti o ceni in času, ki je potreben za dosego zdravniąkega poklica. Zdravnik se izobraľuje 18 let, (4 leta v osnovni ąoli, 7 let v gimnaziji, 6 let na fakulteti, 2 leti sekundarijata in končno 5 let specializacije). Medicinski tehnik doseľe poklicno izobrazbo precej prej, v 8-ih letih (4 leta osnovne ąole in 4 leta srednje ąole). Zaradi krająega izobraľevanja se prej zaposli in osamosvoji, ne nazadnje se tudi mlająi upokoji, ko ąe ni popolnoma nemočen. Pri tem lahko odątejemo tudi stroąke ątudija medicine.

Tudi po zaposlitvi zdravniku ni lahko. Plače v bolniąnicah so prenizke za spodobno preľivetje. Zdravniki si zato pomagajo z zasebnim delom. Pri tem jih ovirajo visoke cene opreme za ordinacije (za posamezne specialnosti so potrebne zelo drage aparature), visoki tekoči stroąki in stroąki za izobraľevanje (brez izobraľevanja se zdravnik oddalji od stroke in nazaduje).

Sodniki

Zdravnik ima mesec dni dopusta na leto. Glede na počasnost reąevanja sodnih procesov se spraąujem, kje je razlog, da imajo gospodje sodniki tri mesece letnih počitnic, boľične počitnice in se bi lahko naątevali. Ali niso javni usluľbenci, enako kot zdravniki? Sodnikom je preąlo v navado, da napadajo zdravnike zaradi njihovih velikih zasluľkov. Zakaj prokurist, mlająi od mene, z manj sluľbenih let, zasluľi dvakrat toliko kot jaz. Oba veľe konkurenčna klavzula za javne usluľbence. Ali je njegovo delo fizično in psihično bolj naporno kot moje? Menim, da ne. On lahko reąuje svoje primere doma. Poleg tega moram kot zdravnik opraviti pet javnih izpitov, da lahko doseľem najviąji vrh svoje zdravniąke kariere. Spraąujem se, koliko izpitov morajo opraviti sodniki, profesorji in drugi javni usluľbenci, da lahko napredujejo? Poleg tega imajo gospodje sodniki privilegije tudi na drugih področjih. Brezplačno potujejo z javnimi prevoznimi sredstvi, pokriva se jim del stroąkov, brezplačno vstopajo v vsa javna mesta kot so muzeji, galerije, koncertne dvorane in podobno. Ali zdravniki nismo javni usluľbenci, enako kot sodniki? Kje je razlog, da ostali javni usluľbenci niso deleľni takih privilegijev? Tudi te privilegije lahko prevedemo v denar, zelo bom hvaleľen za to informacijo. Zaradi čakalnih dob v bolniąnici je lahko ogroľeno zdravje nekaterih bolnikov, toda koliko morilcev in drugih lopovov je na prostosti zaradi zamude sodiąč. Naredimo ľe enkrat primerjavo.

Gimnazijski profesorji

Zdravnik ima mesec dni dopusta na leto. Hvaleľen bom, če bi kdo seątel, koliko dopusta ima gimnazijski profesor. Uradno ima mesec dopusta na leto, poleg tega je prost ąe 8 dni v novembru, 15 dni za boľič, 8 dni v času pusta in 15 dni za veliko noč, to je skupaj 76 dni, če ne upoątevamo seminarjev in strokovnih izpopolnjevanj, ko nimajo pouka.

Zasluľijo enako kot zdravnik v bolniąnici. Poleg tega nihče ne izračuna, koliko zasluľijo z zasebnimi inątrukcijami. Lahko navedem osebo iz moje lastne druľine, ki zasluľi več kot 500.000 eskudov na mesec.

Poslanci

Zdravnik ima mesec dni počitnic na leto. Zakaj pa naąi velespoątovani poslanci potrebujejo 2 meseca dopusta? Ali niso javni usluľbenci, enako kot drugi? Ali to potrebujejo zaradi trdega dela, ki ga opravljajo med letom? Drľava jim pokriva različne stroąke. Kako trdo delajo pa imamo priliko videti, ko televizija kaľe prazne klopi v parlamentu. Da ne govorimo o tem, koliko stika imajo s svojo volilno bazo in kako si prizadevajo za uresničitev pričakovanj volilcev.

Univerzitetni profesorji

Zdravnik ima mesec dopusta na leto, univerzitetni profesor najmanj 2 meseca. Čeprav poznamo profesorje in asistente naąih fakultet, ki prenehajo s predavanji v juliju in se ponovno vrnejo za katedre novembra. Poznamo tudi različne institute, ki bi morali pričeti z delom v oktobru, namesto tega pričnejo v marcu naslednjega leta. Ker imajo slabo plačo je seveda nujno potrebno, da poučujejo zasebno. Plačani so zato, da poučujejo, da imajo čas za ątudij in raziskave. Niso pa plačani zato, da bi dajali mnenja, opravljali ekspertize, to mora biti vse plačano posebej. Poznamo profesorje na naąih fakultetah, ki celo leto nimajo niti enega predavanja, katedro jim vodijo asistenti.

Vojaki

Kako je z naąimi vojaki, znamenitimi branilci domovine. Kaj oni storijo za deľelo? Večina pripadnikov vojske s fakultetno izobrazbo deluje tudi v drugih javnih in zasebnih podjetjih. Kot primer naj navedem nekdanjega direktorja enega naąih podjetij, ki za časopise pripravlja simulacijo bitk. Jasno je, da velik fizični in psihični napor dajeta pravico do brezplačne prehrane in nastanitve, popustov pri transportu, sofinanciranju stroąkov, pravico do sluľbenega vozila, posebnih zasebnih supermarketov, cenejąega bencina. Sluľbeni ąofer prevaľa otroke v ąolo in soprogo na nakupovanje. Poznam nekatere od njih, ki se hranijo v sluľbenih menzah, hkrati pa prejemajo ąe subvencijo za prehrano. Spraąujem se, zakaj naąi oficirji ne hodijo več oblečeni v sluľbene uniforme, saj je teľje najti časnika naąih oboroľenih sil v uniformi, kot zadeti na loteriji. Kot bi se sramovali, da so vojaki.

Duhovniki

V svoji homiliji 1. januarja letos je ąkof iz Coimbre izjavil, da je zdravniąka stavka nepravična. Naąa homilija, gospod ąkof, je namenjena drľavni zdravstveni sluľbi z eno samo ľeljo: da bi odpravili neskončne čakalne liste. Zanima me razlog, zarado katerega se gospodje duhovniki zanimajo za stvari, ki se jih ne tičejo. Pametneje bi bilo, ko bi se zavzemali za pravično druľbo in reveľe. Pred nekaj dnevi sem imel privilegij spoznati gospoda redovnika, ki se je zaobljubil revąčini in se vozi z vozilom BMV 318 i. Kakąna revąčina! Naj mu Bog pomaga po njegovih teľkih poteh z BMV-jem. Blaľena bodi njihova blagajna in njihov luksus. Blagoslovljeni naj bodo tudi ekonomisti, odvetniki, inľenirji, direktorji podjetij, podjetniki, saj jim nikoli nihče ni zavidal njihovih zasluľkov. Naj se polni njihova blagajna in cvete njihov luksus. Sveta preproąčina naj spregleda njihove zasluľke, saj samo zdravniki veliko zasluľimo.

Nogometaąi

Nogometaąi so, kot pravijo, kratkega veka v poklicnem ľivljenju. Toda 18-letni deček, ki igra pri Benfiki, dobi 18 milijonov na mesec prostih davka. Spraąujem se, koliko je mladenič pri svojih 18 letih investiral za tak zasluľek? Lahko izračunamo, koliko bo zasluzil do svojega 28 leta, ko bo prenehal z nogometno kariero. Ali je to teľko ľivljenje? Seveda je to krivda vseh nas, ki prehranjujemo te ľivali, saj se v naąi demokratični drľavi vzdrľuje mir, tako kot vedno, z nogometom, Fatimo (boľja pot) in fadom (melanholičnimi portuglaskimi pesmimi), kar potrjuje izrek, da se v tej deľeli bolj splača razmiąljati z nogami kot z glavo.

Iz vsega navedenega sledi, da je biti zdravnik res velik privilegij. Če kličete zdravnika, pride pozno ponoči, če ga kličete v zgodnjih jutranjih urah, se vam oglasi, ne glede na to, ali je nedelja, boľič ali novo leto. Kdor se poteguje za čast, biti javni usluľbenec, je stalno na voljo. Javni usluľbenci so delavci v javnem prometu, policiji, gasilci in drugih deľurnih sluľbah. Ko gledamo reportaľe na TV, koga vidimo najprej ob velikih nesrečah in katastrofah? V prvih vrstah so gasilci, medicinski tehniki in zdravniki. V drugi liniji pa so urgentne sluľbe bolniąnic. Politiki, poslanci in drugi javni delavci se pojavijo ąele takrat, ko je čas za lep govor, s katerim si pridobijo simpatije volilcev.

Če so zdravniki kot ljudje tako nečloveąki, naj mi kdo pove, zakaj ni nikogar, ki si ne ľeli prijatelja zdravnika ali zdravnika prijatelja. Če ne boste povedali meni, lahko poveste sami sebi.

Ustanova Odsev se sliąi ima svoje prostore na Zaloąki 29 v Ljubljani, v prostorih bivąe vojne bolnice, kjer ľelijo urediti prostore tudi za Center za zdravljenje odvisnih od drog. Odprli so svetovalnico na Gornjem trgu 24 v Ljubljani, kjer je nameąčen tudi odprti telefon: 080 ODSEV, 080 63738. Na brezplačni ątevilki so na voljo informacije o vseh oblikah odvisnosti. Njihovi strokovnjaki anonimno svetujejo tudi prek interneta: info@ustanova-odsevseslisi.si.

Ustanovitelji ustanove Odsev se sliąi so vodje centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti iz vse Slovenije, vodja in predstavniki Centra za zdravljenje odvisnih v Ljubljani, Kliničnega oddelka za mentalno zdravje in predstavnica Ministrstva za zdravstvo R Slovenije. Predsednik uprave je g. Andrej Kastelic, člani so: ga. Jasna Čuk Rupnik, g. Damijan Gazvoda, ga. Tatja Kostnapfel Rihtar in ga. Karin Sernec Podnar. Med častne člane so privabili mnoga znana imena iz slovenskega ľivljenja, da bi se problemi odvisnosti sliąali čim dlje.

Asist. Andrej Kastelic, dr. med., predsednik uprave ustanove Odsev se sliąi.



Otvoritev 1. slovenske konference o odvisnosti.

Prof. dr. Uroą Skalerič, strokovni direktor SPS Stomatoloąke klinike je na otvoritvi predstavil pomen nove ambulante.



Sodobni prostori ambulante za prizadete otroke in mladino.

Na Kliničnem centru SPS Stomatoloąka klinika so 1. junija 1999 odprli obnovljene prostore ambulante za delo v sploąni anesteziji za prizadete otroke. Ambulanta bo namenjena okoli 3.000 slovenskim mladostnikom, ki jim je moľno zdraviti zobe in obzobna tkiva le v sploąni anesteziji. Stomatoloąka klinika je ustanovila ambulanto za zobozdravstveno oskrbo prizadetih občanov ľe leta 1967, zato je bila oprema ľe močno dotrajana in tudi prostori niso več ustrezali sodobnim zahtevam za opravljanje dela v sploąni anesteziji. Posodobnitev in prenova je stala 42 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovil Klinični center. Zobozdravstveno oskrbo v ambulanti bodo opravljali stomatologi - pedontologi s Centra za otroąko in preventivno zobozdravstvo SPS Stomatoloąke klinike ob pomoči anesteziologov Kliničnega centra in medicinskih sester.

	prejąnji članek	naslednji članek