Davnega leta 1975 je v knjiľnici Zdravstvenega vestnika iząla drobna knjiľica, Informatika v bio-medicini, ki jo je uredil in vanjo napisal dobrąen del profesor histologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Miro Kaliąnik. V njej so bili ponatisnjeni nekateri članki, objavljeni v Zdravstvenem vestniku s področja iskanja in zbiranja znanstvenih in strokovnih informacij ter o tem, kako oblikovati primarni dokument. Računalnikov takrat pri nas ąe ni bilo. Knjiľica mi je bila nepogreąljiv pripomoček pri pripravljanju magisterija. Spomnil sem se tudi dela v tedanjem uredniątvu Zdravstvenega vestnika, Kaliąnikovega urednikovanja, mnoľice idej in novosti, ki jih je uvajal v revijo, predvsem pa njegove delovne vneme, vztrajnosti in doslednosti pri delu. Na knjiľico Informatika v biomedicini sem se spomnil, ko sem pred dnevi dobil v roke publikacijo Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Uvod v znanstveno raziskovalno delo, ki sta ga napisala Miroslav Kaliąnik in Ljubo Lah. Najprej sem se začudil, kako pride profesor histologije z Medicinske fakultete na Fakulteto za arhitekturo in tam napiąe knjigo. Ko sem pobrskal na internetu po bibliografiji profesorja Kaliąnika, sem se čudil znova. Nekam nenavadno je, da profesor potem, ko dopolni sedemdeset let, napiąe in objavi v povprečju vsak mesec po en strokovni članek ali kot avtor sodeluje v izdanih knjigah. Pri profesorju Kaliąniku sem naątel kar sedemnajst objav v letih od 1997 do 1999. Objavljena dela so tako s področja stereologije, ki se ji je posvečal v svojih raziskavah, dela za slovensko medicinsko terminologijo, vpraąanja ocenjevanja in preverjanja znanja, a tudi dela o znanstveno-raziskovalni metodologiji in o oblikovanju raziskovalnih poročil.

Uvod v znanstveno raziskovalno metodologijo (ZRM) je neke vrste priročnik, a tudi "delovni zvezek" pri enosemestrskem predmetu Metode in organizacija dela v znanosti, ki ga je profesor Kaliąnik vodil v okviru magistrskega ątudija na Fakulteti za arhitekturo. Značilnosti tega in vseh Kaliąnikovih dosedanjih oblik dela s ątudenti in magistranti, je maksimalno aktiviranje sluąateljev za individualni ątudij in za interakcije med sluąatelji in učiteljem. Takąno delo, ki vsebuje nekatere elemente "učnih delavnic", izredno spodbuja sluąatelje in jih najbolj racionalno pripelje do ľelenih ciljev. S pomočjo asist. mag. Ljuba Laha, dipl. ing. arh., je postala vsebina tečaja ąe bolj prilagojena potrebam arhitekture.

®e naslovi posameznih poglavij: Metodologija raziskovalnega dela, Kako zbiramo literaturo, Kako oblikujemo primarni dokument, Navodila za analizo znanstveno-raziskovalnega članka, Navodila za izdelavo magistrskega dela, nam povedo, da je navedena publikacija uporabna za vse, ki se lotevajo raziskovalnih projektov. Osnovne razlage pojmov in metod so skrčene na najmanjąi moľen obseg. Temeljna navodila in praktična priporočila za zbiranje in obdelavo literature ter virov omogočajo oblikovanje kakovostnega izdelka. Prepričan sem, da lahko "priročnik za arhitekte" uspeąno sluľi tudi zdravnikom, ki pripravljajo magisterije in doktorate.

	prejąnji članek	naslednji članek