Obąiren dnevni red s pomembnimi temami je zahteval aktivno vodenje, ki ga je prim. ®idanik izpeljal z vzorčno doslednostjo. Po uvodnem pozdravu mag. Marka Bitenca, so poslance pozdravili predstavniki Ministrstva za zdravstvo, Slovenskega zdravniąkega druątva, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Krke, d.d. Prim. Zajec je na kratko poročal o najpomembnejąih odprtih temah v slovenskem zdravniątvu, predvsem o zakonu o zdravniąki sluľbi, ki je uvrąčen na 12. redno sejo drľavnega zbora, ter o dogovorih za obseg programa iz javnih pooblastil za leto 1999. Minister dr. Jereb je sicer priąel kasneje, ker se je enako kot g. Franc Koąir udeleľil seje skupąčine ZZZZ, ki je bila isti dan, vendar je z veseljem sodeloval pri sprejemanju pomembnih sklepov stanovske organizacije. Posebej je poudaril pomen nenehnega podiplomskega izobraľevanja, ki bi moralo biti dostopno nająirąemu krogu zdravnikov. Po besedah prof. Poredoąa skupąčina Zbornice sprejema pomembne odločitve, ki jih sam vidi predvsem kot pomembne pridobitve za slovensko zdravniątvo. Zadovoljen je z dosedanjim tvornim sodelovanjem zdravniąkih organizacij in poudaril, da različni pogledi druątva in zbornice ne pomenijo nesloge med zdravniątvom temveč zgolj izraľanje različnih moľnih načinov delovanja v prid zdravniątva.

V imenu generalnega direktorja ZZZS je skupąčino pozdravil Jurij Fuerst, dr. med., ki je hkrati poslanec Zbornice in od nedavna tudi vodja urada za zdravila pri ZZZS. Izrazil je upanje, da bo na svojem novem delovnem mestu lahko koristno deloval v dobro zdravniątva.

Kratki uvodni del se je nadaljeval delovno, s poročilom predsednika o delu izvrąilnega odbora v obdobju od zadnje skupąčine. Tako poročilo predsednika kot poročila predsednikov odborov, sveta za izobraľevanje, razsodiąča prve stopnje in uredniątva revije Isis so v celoti objavljena.

V nadaljevanju so poslanci sprejeli zaključni račun za leto 1998 ter finančni načrt za leto 1999, nato pa preąli k obravnavi sprememb posameznih aktov Zbornice.

Najbolj pomemben je vsekakor pravilnik o podelitvi, podaljąanju in odvzemu licence, h kateremu je bilo med prvo (na prejąnji seji skupąčine) in drugo obravnavo posredovanih tudi največ amandmajev. Poslanci so jih skrbno pretehtali in glasovali o vsakem posebej, na koncu pa glasovali in sprejeli tudi pravilnik, ki se sedaj imenuje Pravilnik o zdravniąkih licencah, v celoti. Manjąe dopolnitve sta doľivela pravilnika o skrbstvenem skladu (ziąan prag za dodelitev pomoči) in o delovanju odbora za pravno-etična vpraąanja. Slednji sedaj omogoča začasni izrek odvzema licence v kolikor zdravnik v postopku ovira reąevanje spora. Pravilniku o specializacijah sta bili dodani spremembi o ureditvi finančnih razmerij za kadidate, ki po končani sprecilaizciji ne bodo dealli v javni mreľi ter določilo, da morajo vsi, ki jim je Ministrstvo za zdravstvo odobrilo specializacijo pred 1.1. 1999 pričeti z njo najkasneje do 30. 9. 1999. V nasprotnem primeru bodo specializacijo opravljali v skladu z novim pravilnikom. Delno je bil spremenjen tudi pravilnik o organizaciji in delu razsodiąča, kjer je med drugim dopolnjen člen o predvidenih ukrepih. Vsi spremenjeni pravilniki bodo objavljeni v prilogi revije Isis Zbornični akti.
 

Na koncu jedrnate seje so poslanci zastavili nekaj predlogov, na katere bodo ustrezni odgovori podani v reviji Isis ali na naslednjem zasedanju skupąčine. Jelka Premelč, dr. med. je v imenu ljubljanske regije zdravnikov v osnovnem zdravstvu predlagala zniľanje članarine, pregled obremenitev zdravnikov na primarni ravni, ki je po njihovem mnenju previsoka, ter informacijo o vključevanju Zbornice v sistem harmonizacije za vstop v Evropsko unijo. Ljubica Deisinger, dr. med. je predlagala, da bi IO ZZS razpravljal o pravilniku o napredovanju delavcev v zdravstvu s posebnim poudarkom na napredovanju zdravnikov oziroma zobozdravnikov. Edita Stok, dr. med. je ľelela pojasnilo, ali obstaja moľnost, da ZZS pridobi pooblastila za nadzor izvajalcev alternativnih tehnik zdravljenja.

	prejąnji članek	naslednji članek