V marčni ątevilki revije ISIS je v rubriki aktualno France Cukjati, dr.med., v članku Pogajanja za leto 1999 orisal potek pogajanj med partnerji Sploąnega dogovora za leto 1999 in podrobneje obrazloľil ąe vsa sporna vpraąanja na predlog Sploąnega dogovora 1999, ki jih je oblikovala Zdravniąka zbornica Slovenije.

Nekatere navedbe v članku niso točne oziroma so za razumevanje ureditve določenih vpraąanj v sistemu pogajanj zavajujoče, zato menimo, da je treba navesti dodatne obrazloľitve.

Zdravniąka zbornica Slovenije je neutemeljeno pričakovala, da se bodo v Sploąnem dogovoru 1999 določila sredstva za izvajanje financiranja specializacij zato, ker je skupąčina Zdravniąke zbornice Slovenije sprejela Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (v nadaljevanju: pravilnik), ki se začne uporabljati s 1. januarjem 1999.

Ni res, da se v skladu s pravilnikom, kot navaja France Cukjati, dr.med., v obrazloľitvi k tej točki "sredstva za plače specializantov ter sredstva za specialistične izpite teh specializantov vodijo ločeno od sredstev, namenjenih za drugo primarno, sekundardno in terciarno zdravstveno dejavnost. Zato jih je treba (v prvem letu poskusno) ločiti od ostale dejavnosti in jih nato po ključu zasedenih specializantskih delovnih mest vračati izvajalcem specializacij, "učnim ustanovam".

V 1. členu tega pravilnika je določeno, da ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov (v nadaljevanju: zdravnikov) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopke za priznavanje specialističnega naziva.

Naloge, opredeljene v pravilniku, opravlja Zdravniąka zbornica Slovenije v skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti kot javna pooblastila in se financirajo iz sredstev republiąkega proračuna (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ur. list RS, ąt. 9/92, člen 85 in 86).

Predloga Zdravniąke zbornice Slovenije, da se iz sredstev, ki jih imajo na voljo izvajalci, za izvajanje financiranja specializacij v Sploąnem dogovoru določijo namenska sredstva, ki bi se zdruľevala pri Zdravniąki zbornici Slovenije, drugi partnerji niso mogli podpreti, saj bi bilo to v nasprotju s pristojnostjo, ki jo 63. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju daje podpisnikom dogovora. To je potrdila tudi Sluľba za zakonodajo Vlade Republike Slovenije s pisnim odgovorom Zdruľenju zdravstvenih zavodov Slovenije, in sicer:

"V zvezi z vaąim dopisom ąt. 167-KI/RJ, ki smo ga prejeli dne 2. 2. 1999, menimo, da dogovor iz prvega odstavka 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne more biti pravna podlaga za obvezno zdruľevanje sredstev izvajalcev zdravstvenih storitev. Zakonska določba je namreč nedvoumna in določa, da se partnerji dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo obseg zmogljivosti in določijo potreben obseg sredstev. Seveda bi se partnerji lahko prostovoljno in soglasno odločili tudi za morebitna zdruľevanja sredstev oziroma sofinanciranje določenih storitev, vendar pa je to stvar njihovega pogodbenega odnosa, ki mora temeljiti na avtonomiji pogodbenih strank. Dogovor iz prvega odstavka 63. člena zakona ni takąne vrste pogodba, saj v primeru nesklenitve zakon predvideva odločitev na arbitraľi oziroma celo končno odločitev Vlade Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije bi za morebitno odločitev o zdruľevanju sredstev potrebovala zakonsko pooblastilo, ki pa ga nima. Zato menimo, da obveznega zdruľevanja sredstev v nasprotju z voljo enega od dogovornih partnerjev ni mogoče uvesti niti z dogovorom, ąe manj pa z odločitvijo vlade, če bi do tega priąlo. Obvezno zdruľevanje sredstev je dejansko mogoče le na podlagi zakona".

Kljub temu, da ni zakonske podlage za zdruľevanje sredstev za te namene, je bilo Zdruľenje zdravstvenih zavodov pripravljeno skupaj z Zdravniąko zbornico Slovenije, Ministrstvom za zdravstvo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije iskati primerno reąitev ureditve financiranja specializacij izven Sploąnega dogovora, s čimer pa se predstavniki Zdravniąke zbornice Slovenije niso strinjali, ampak so vztrajali, da je to predmet Sploąnega dogovora oziroma, da o tem odloči Vlada Republike Slovenije.

Poleg neustreznega prikaza problemov v zvezi z izvajanjem financiranja specializacij, sta se Francetu Cukjatiju, dr.med., zapisali ąe dve očitni neresnici, in sicer glede podpore partnerjev do spornega vpraąanja Zdravniąke zbornice Slovenije glede načina sprejemanja Področnih dogovorov, saj so to sporno vpraąanje ľe v predhodnem usklajevanju podprli vsi predstavniki izvajalcev in tudi na sami arbitraľi.

Druga nekorektnost v članku pa je v komentarju avtorja o odločitvi arbitraľe glede predloga varčevalnih ukrepov.

Zdravniąka zbornica Slovenije na besedilo predloga varčevanja za leto 1999 sploh ni imela spornega vpraąanja, zato je partnerji niso mogli podpreti. Ne samo to, na sami arbitraľi predstavniki Zdravniąke zbornice Slovenije niso podprli spornih vpraąanj ostalih partnerjev glede predlaganih prihrankov izvajalcev zdravstvenih storitev v letu 1999.

Zavedamo se, da ima vsak od partnerjev svoj pogled na pogajanja, vendar bi bilo v smislu večje pripravljenosti po sodelovanju in usklajenih staliąčih do vpraąanj, ki zadevajo tako izvajalce v javnih zdravstvenih zavodih kot zasebnike, pričakovati v komentarjih Franceta Cukjatija, dr.med., več korektnosti.
 

	prejąnji članek	naslednji članek