American Society of Addiction Medicine je v tretji ątevilki Novic (ASAM NEWS, 1998; 13(3): 1-14) objavila ugotovitve raziskave o rabi in zlorabi psihoaktivnih snovi pri starejąih odraslih. Raziskava prinaąa veliko zanimivih podatkov in opozarja, da moramo biti pozorni na te teľave tudi pri starejąih pacientih. Rezultati kaľejo, da zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi pri starejąih postaja "nevidna epidemija", ki prizadene 17 % oseb, starejąih od 60 let. Avtorji pri tem opozarjajo, da je diagnostika oteľena, saj ena tretjina prizadetih oseb v mlająih letih ni zlorabljala alkohola in ni imela zdravstvenih ali socialnih teľav. Za to skupino je značilno, da začnejo zlorabljati alkohol in zdravila po smrti zakonca, po ločitvi, upokojitvi ali drugi veliki spremembi v ľivljenju. Zanimivo je, da se prvi znaki odvisnosti lahko pojavijo ąele v starosti 70 - 79 let (pri 14 % moąkih in 28 % ľensk, odvisnih od alkohola). 

®ivljenjske spremembe, ki so povezane z zlorabo psihoaktivnih snovi pri starejąih

Čustvene in socialne teľave:

• ľalovanje in ľalost;
• izguba prijateljev, druľinskih članov, socialnega statusa, poklica in poklicne identitete, upanja za prihodnost, zmoľnosti za normalno funkcioniranje;
• občutek, da nikomur ne pripada;
• socialna izolacija in osamljenost;
• zmanjąan občutek samospoątovanja in lastne učinkovitosti;
• druľinski spori;
• teľave s prostim časom (dolgčas);
• izguba telesne privlačnosti (posebno pri ľenskah).

Zdravstvene teľave:

• slabo telesno počutje;
• kronične bolečine;
• telesna okvara, ki onemogoča, da bi skrbel sam zase;
• nespečnost;
• motnje sluha in vida;
• omejena gibljivost (ne gre od doma);
• kognitivne spremembe.

Teľave praktične narave:

• onemogočena nega samega sebe;
• zmanjąane sposobnosti za obvladovanje teľav;
• zmanjąana ekonomska varnost ali revąčina;
• sprememba bivaliąča: domska oskrba, brezdomstvo, neprimerno bivaliąče.

Ker se deleľ oseb, starejąih od 60 let, veča tudi v Sloveniji, kaľe posnemati Američane, ki so začeli izobraľevati zdravnike za obravnavanje teh teľav pri starejąih. Priporočajo, da se pogovori o alkoholu in tabletah opravijo zaupno in neogroľujoče, brez obsojanja. Veliko starejąih pacientov je zelo občutljivih na besedo "alkoholik" in so bolj pripravljeni sprejeti razlago, da gre za medicinski in ne psiholoąki (duąevni) problem. Zato se jim laľe pribliľamo prek izvidov, ki kaľejo posledice ąkodljive rabe alkohola ali zdravil. Poskusimo z vpraąanjem: Zanima me, ali bi lahko bil razlog, da vaąe sladkorne bolezni ne moremo urediti alkohol? ali Včasih eno zdravilo vpliva na delovanje drugega; poglejva, kaj vse jemljete. Med pogovorom se izogibajmo izrazom kot so alkoholik, odvisnik ali zasvojen.

Za ugotavljanje znakov odvisnosti od alkohola lahko uporabimo vpraąalnik CAGE, pred tem pa na pacientu prijazen način ugotovimo, ali pije alkoholne pijače tudi v zadnjem letu. Blow s sodelavci je priredil geriatrično različico testa MAST (Michigan Alcoholism Screening Test), vendar ga v Sloveniji ąe nismo preizkusili.

Ko ugotovimo, da bi starejąemu pacientu manj pitja ali abstinenca lahko koristila, moramo doseči, da bo to povezavo razumel. ©tevilni morda ne vedo, da alkohol (tudi v manjąih količinah) lahko slabąa zdravje, zato jim je treba to natančno pojasniti in jih spodbuditi za spremembo. Količine alkohola, ki naj ne bi ąkodovale, so pri starejąih manjąe kot pri mlająih odraslih. Američani priporočajo, naj osebe, starejąe od 65 let, ne bi spile več kot en deciliter vina na dan (ali sorazmerno količino druge alkoholne pijače), hkrati pa opozarjajo, da so za nekatere paciente tudi takąne količine tvegane. Ker imajo starejąi ljudje pogosto več kroničnih bolezni, zdravniki lahko spregledajo, da gredo poslabąanja na račun rabe alkohola (sladkorna bolezen, zviąan krvni pritisk).

Kako pomagati starejąim odraslim, ki so postali odvisni od alkohola ali tablet?

Ponovno poudarjam, da je osnova pomoči iskren pogovor brez soočenja in vzbujanja občutkov krivde. Svetovanje mora biti opravljeno v empatičnem vzduąju. Med učinkovite kratke ukrepe spadajo:

• pojasnitev izvidov oziroma bolezenskih znakov, ki so posledica rabe alkohola ali tablet (s psihotropnim učinkom);
• poudarek osebne odgovornosti za spremembo;
• jasen nasvet, kaj in kako bi bilo dobro spremeniti;
• naąteti moľnosti za ustrezno zdravljenje (to je treba narediti večkrat);
• spodbujati pacientovo lastno prizadevnost in učinkovitost ter spremljati spremembe.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da zdravljenje odvisnosti pri starejąih odraslih ni smiselno, to ne drľi. Raziskave (pa tudi naąe izkuąnje) kaľejo, da se starejąi dobro vključijo v zdravljenje in da je uspeąnost zdravljenja enaka ali boljąa kot pri mlająih. Torej je vredno poskusiti!

Tisti pacienti, ki imajo poleg odvisnosti tudi druge zdravstvene teľave ali so suicidalni, naj začnejo zdravljenje v celodnevni oskrbi oddelkov za zdravljenje odvisnosti. Abstinenčna kriza je pri starejąih bolj izraľena in traja dalj časa, zato je smiselno zelo postopno zniľevanje psihotropnih zdravil, pri abstinenci od alkohola pa skrbna nega in natančno predpisovanje zdravil za lająanje teľav.

Ker v Sloveniji ąe nimamo posebnih programov za zdravljenje starejąih odraslih, jih vključujemo v standardne programe. Za vsakega takega pacienta naredimo individualen načrt zdravljenja na podlagi njegovih/njenih potreb. Običajno potrebujejo več zdravljenja zaradi somatskih teľav, več časa za prilagajanje na novo okolje, več časa za učenje socialnih spretnosti in dodatno pomoč pri urejanju eksistenčnih teľav. Cilji zdravljenja morajo biti preprosti in uresničljivi. Sodelovanje in pomoč druľinskih članov je izredno dragocena in izboljąuje prognozo. Po zdravljenju je priporočljiva vključitev v skupine za medsebojno pomoč (klubi zdravljenih alkoholikov, Anonimni alkoholiki), poleg tega pa občasni individualni pogovori pri terapevtu. Priporočamo tudi redne obiske pri druľinskem zdravniku, da lahko spremlja telesne teľave in utrjuje pozitivne odločitve glede načina ľivljenja.

	prejąnji članek	naslednji članek