 |
 |
 |
 |
 |
|||
|
|
zanimivo |
|
|---|
Začetek ąolske medicine v Sloveniji sega v leto 1909. Občinski svet mesta Ljubljane je tedaj ustanovil Mestno ąolsko polikliniko in imenoval prva dva ąolska zdravnika - dr. Mavricija Rusa in dr. Jerneja Demąarja. Za njuno delo je Mestni fizikat (najviąja zdravstvena ustanova v Ljubljani) izdal navodila v 12 točkah, ki jih lahko ątejemo kot prvi "pravilnik o delu ąolske zdravstvene sluľbe". Naloge so bile izključno preventivne. Vključevale so nadzor nad higienskimi pogoji v ąolah in zdravjem ljubljanskih osnovnoąolcev ter ukrepe za zajezitev epidemij v ąolah. Mestni svet je navodila, sprejeta na seji, 5. marca 1909, poslal vsem vodstvom ąol, ki so imenovanje ąolskih zdravnikov toplo pozdravila in obljubila sodelovanje in podporo pri njunem delu. Leta 1924 je bila ustanovljena Drľavna ąolska poliklinika, namenjena dijakom ljubljanskih srednjih in meąčanskih ąol ter osnovnoąolcem iz okolice Ljubljane. Na ąirjenje mreľe ąolske zdravstvene sluľbe so vplivale spremembe v organizaciji zdravstvenega varstva, ki ga je po letu 1918 začel uvajati dr. Andrija ©tampar -načelnik ministrstva za narodno zdravje s sodelavci. V letih od 1926 do 1937 se je postopno odprlo 20 ąolskih poliklinik: v Lukovici (1926), Celju (1927), Kranju (1928), Trľiču, ©t.Vidu in v Cerkljah (1929), Mariboru, Rogatcu in v Novem mestu (1930), Medvodah (1931), Murski Soboti (1933), Dolnji Lendavi in v Rakeku (1935), Kamniku, Ponikvah in v Breľicah (1936), Logatcu, Cerknici in v Metliki (1937). Delo ąolskih zdravnikov je tedaj ľe zdruľevalo preventivno in kurativno dejavnost. Zaradi takratne zdravstvene problematike ąolarjev so se v okviru ąolskih poliklinik odpirala tudi mesta za okulista in otorinolaringologa. Za zmanjąanje ąkodljivih vplivov okolja na zdravje ąolarjev so bile ustanovljene prve ąolske kolonije: poletne na Dovjem (1925), Rakitni (1929), Mednem in na Lukovici (1930) ter zimska na Rakitni 1932 leta. V obdobju pred drugo svetovno vojno je Higienski zavod v Ljubljani (1936) ustanovil v okviru Drľavne poliklinike odsek "ąolski zdravnik", namenjen izvajanju in spremljanju preventivnega varstva ąolarjev.
Začetki ąolske medicine na slovenskem sodijo v sam začetek razvoja ąolske medicine v Evropi. Prve ąolske zdravnike so imenovali na ©vedskem (1840) in kasneje v mestih Bruslju (1874), Parizu (1870), Bostonu (1894) in Wiesbadnu (1896). ©olska medicina je bila v svojih začetkih preteľno preventivna dejavnost, vendar ľe ob koncu 19. stoletja postopno priključi ąe obravnavo bolnih ąolarjev. Spopadala se je predvsem z zbolevnostjo ąolarjev zaradi nalezljivih bolezni, tuberkuloze, slabe hranjenosti, slabih higienskih razmer in navad. Na Danskem je bila 1882. leta ustanovljena celo posebna komisija, ki naj bi ugotovila, kakąno je stanje danskih ąolarjev. Zdravstveni nadzor ąolarjev v deľelah Evrope je vključeval tudi antropometrijske meritve in tako omogočil spremljanje rasti in razvoja ąolarjev. Veliko strokovnih razprav predvsem v Angliji in Franciji je obravnavalo obremenjenost ąolarjev z delom za ąolo in vpliv ąolskega prostora na zdravje ąolarjev ter "higieno učenja". Postopno se je krepilo mednarodno strokovno sodelovanje. V Hamburgu je 1888. leta začel izhajati strokovni časopis (Zeitschrift fur Schulgesundheitspflege), v katerem so svoje delo s področja zdravja in bolezni ąolskih otrok in mladine objavljali zdravniki in pedagogi iz različnih evropskih drľav. ®e takrat je delo temeljilo na medpodročnemu sodelovanju. Leta 1907 je bil v Nurenbergu prvi mednarodni kongres ąolske higiene, sledila sta mu kongresa v Londonu (1910) in Parizu (1913).
Po vojni sta se obe ljubljanski polikliniki zdruľili (1945). 1950 leta je bilo v Sloveniji 11 ąolskih dispanzerjev, sledilo je odpiranje novih. Tako se je kadrovska preskrbljenost ąolskih otrok in mladine postopno boljąala.
Leta 1950 je bil pri Centralnem higienskem zavodu ustanovljen Oddelek za ąolsko higieno, danes Oddelek za raziskovanje zdravja ąolskih otrok in mladine Inątituta za varovanje zdravja RS. Kljub spremembam je ohranil svojo vlogo spremljanja in raziskovanja zdravstvenega varstva in zdravja mladine in sodelovanja pri izobraľevanju in organizaciji s področja dejavnosti. Za izvajanje dela dejavnosti tega oddelka je v letih od 1954 do 1989 deloval Demonstracijski center v Ljubljani najprej na osnovni ąoli Ledina in kasneje na osnovni ąoli Toneta Tomąiča. Tako so bile ustvarjene boljąe moľnosti raziskovanja in preučevanja rasti in razvoja ąolarjev, odkrivanja vzrokov zbolevnosti odraąčajoče mladine v povezavi z vplivom ąole. Bil je tudi mesto izobraľevanja zaposlenih v zdravstvenem varstvu ąolarjev.
Pomemben dokument za delo ąolske zdravstvene sluľbe je bila Zbirka zakonskih predpisov o zdravstveni zaąčiti učencev, ki jo je izdal Higienski zavod v Ljubljani, leta 1931. Leta 1969 so iząla Strokovna navodila za delo v sluľbi za zdravstevno varstvo ąolskih otrok in mladine, leta 1987 posodobljena Strokovna navodila o delu v ąolskih dispanzerjih in leta 1998 Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva ąolskih otrok in mladine do 19. leta starosti na primarni ravni.
Potreba ąolskih zdravnikov po dodatnem znanju je botrovala organiziranju prvega tečaja ąolske higiene (1953) in kmalu za tem oblikovanju specializacije ąolske higiene. Nove zdravstvene teľave mladih so zahtevale vključitev novih vsebin v program specializacije. Tako je bila leta 1973 preimenovana v specializacijo ąolske medicine. Prav v zadnjih letih usklajevanje programov specializacij s pogoji Evropske skupnosti zahteva nove spremembe. Petleten program specializacije pediatrije se bo po skupnem deblu razdelil v tri smeri: predąolsko dispanzersko, ąolsko dispanzersko in hospitalno klinično usmeritev. ©esto leto bo namenjeno podspecializacijskim programom.
Pri Slovenskem zdravniąkem druątvu je bila leta 1981 ustanovljena Sekcija za ąolsko in visokoąolsko medicino, strokovna in stanovska organizacija ąolskih zdravnikov. Leta 1993 je postala polnopravna članica European Union for School and University Health and Medicine.
Leta 1987 je bil imenovan Raząirjen strokovni kolegij (RSK) za ąolsko medicino kot najviąji strokovni organ za to področje. Leta 1992 so ga preimenovali v Stalno strokovno skupino za ąolsko medicino pri RSK za varovanje zdravja. Skupina je 1996. leta postala del RSK za pediatrijo pri MZ RS.
Različna zdravstvena politika v tujini je vodila v različno obliko zdravstvenega varstva ąolskih otrok in mladine. Kljub tej raznolikosti v organizaciji pa ostajajo cilji, strategije in metode dela z mladimi skupni. In danes je ąolska medicina tako kot na svojih začetkih veja medicine, ki obravnava zdravje mladine od začetka ąolanja do zaključenega mladostniąkega obdobja. ©olska medicina je posebna veja pediatrije. Po svoji naravi dela je multidisciplinarna stroka s točno določenimi cilji in metodami dela. V skrbi za zdravje ąolskega otroka in mladostnika zdruľuje socialno medicinska in klinična znanja. Usmerjena je v preučevanje, preprečevanje, odkrivanje in odstranjevanje tveganj in ąkodljivosti, ki izhajajo iz ąolarjevega in mladostnikovega okolja, druľbe in njega samega. ©olarja in mladostnika obravnava v skupini njegovih vrstnikov in pri reąevanju problemov vpliva tudi na zdravje vse druľine. Od vsega začetka se ąolska medicina intenzivno ukvarja s ąolo, ki je pomemben dejavnik tveganja in zaąčite za zdravje ąolarjev. ©olska medicina zagovarja pravice in potrebe mladine v zvezi s postopki in obravnavo mladoletnih v procesu preprečevanja, odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije bolezni in invalidnosti tako pri zdravljenju izven bolniąnice kot bolniąničnem zdravljenju.
Za stalno izobraľevanje ąolskih zdravnikov in sester, sodobnost sluľbe in strokovno doktrino skrbijo Stalna strokovna skupina za ąolsko medicino z drugimi skupinami pri RSK za pediatrijo, Sekcija ąolske in visokoąolke medicine SZD in Oddelek za raziskovanje zdravja ąolskih otrok in mladine na IVZ RS v sodelovanju s Pediatrično kliniko v Ljubljani, Katedro za pediatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in Zdruľenjem za pediatrijo pri SZD.
Viri:
|
|
|
|
|
|
|
|||