|
strokovna srečanja |
|
---|
Letoąnje drugo srečanje skupine za raziskave v sploąni medicini (EGPRW- European General Practice Research Workshop) je bilo od 7. do 10. maja v Bergnu. Cilj skupine, ki je sicer registrirana v Maastrichtu, je vspodbujanje raziskav v sploąni medicini, usklajevanje in organiziranje mednarodnih ątudij, izmenjava raziskovalnih izkuąenj in razvoj znanstveno zanesljivih orodij za raziskave v dejavnosti sploąne/druľinske medicine. Izvrąilni organ skupine sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik. Ker so v letoąnjem letu potekale volitve, je priąlo do kar nekaj zamenjav. Namesto dosedanjega predsednika prof. dr. Paula Wallacea iz londonskega Royal Collegea, bo skupino v naslednjem mandatu vodil Nizozemec dr. Jaan Joost Rethans. Dosedanji slovenski nacionalni predstavnik doc. dr. Igor ©vab je bil z veliko večino izvoljen za tajnika organizacije in za predstavnika EGPRW-ja v Evropskem svetu (European Council). Novoizvoljena nacionalna predstavnica za Slovenijo je postala asist. Danica Rotar Pavlič dr. med.
Srečanje, ki so se ga udeleľili predstavniki 26 drľav, se je začelo z uvodnim predavanjem dr. Janecke Thesen. Ker je bil osrednji naslov srečanja Duąevno zdravje, problemi obolevnosti in raziskave v sploąni medicini, se je v predavanju osredotočila v primerjavo med problematiko duąevno bolnih in tistih z drugimi zdravstvenimi teľavami. Zdravnik sploąne medicine se nahaja v posebnem poloľaju, saj se v nasprotju z organsko usmerjenimi specialisti giblje med "medicinskim" in " kontekstualnim", torej je bliľe resničnemu svetu duąevno bolnega. Drugo uvodno predavanje je prispevala uporabnica zdravniąkih storitev prof. Bodil Pedersen. Posebej je poudarila pomen sporazumevanja, ki se ga morajo naučiti ľe ątudenti. Izpostavila je uporabo pravilnega jezika, znanja tehnik sporazumevanja, moči in časa v poteku sporazumevanja.
Sledili so prikazi raziskav ter raziskovalnih dilem. Vsako vnaprej prijavljeno predstavitev je, kot vedno, ocenila skupina raziskovalcev in raziskovalno ąibke predstavitve izločila iz programa. Prav tako je bilo "zasliąanje " moľno ąe med razpravo, ki je sledila vsaki predstavitvi. Po dosedanjih izkuąnjah so slabo predstavljene raziskave takoj razkrinkane in jih prav zato ni veliko.
Ena zanimivejąih predstavitev je imela naslov Vloga zdravnikov sploąne medicine s področja duąevnih bolezni - mednarodna longitudinalna ątudija. Dr. Peter Verhaak iz Utrechta je med drugim opazoval ątevilo napotitev duąevnih bolnikov od leta 1972 dalje. Ugotovil je, da zdravniki sploąne medicine vedno pogosteje napotujejo bolnike s psihosocialnimi teľavami, hkrati pa se pojavnost teh problemov med ljudmi in tudi v sploąni medicini bistveno ne spremenja. Rezultati kaľejo na moľne spremembe v sprejemanju nalog zdravnikov sploąne medicine, pa tudi zahteve po napotitvah s strani pacientov so lahko izraľene pogosteje. Zanimivo ugotovitev namerava avtor s sodelavci natančneje analizirati.
Kar nekaj raziskav se je nanaąalo na ugotavljanje pogostnosti "teľavnih bolnikov" v ambulantah sploąnih zdravnikov ter odnosom med zdravnikom in takąnimi pacienti.
Prispevek dr. Joke Denekens z antwerpenske univerze je nosil naslov
Sterilizacija duąevno prizadetih oseb: model odločanja. Avtorica meni,
da so belgijski zdravniki pri odločanju in svetovanju v zelo teľkem poloľaju,
saj do sedaj ni bilo sprejeto strokovno soglasje o dejavnikih, ki zdravnika
zavezujejo, da svojcem in bolniku predstavi ta izjemno delikaten poseg.
Po njenih navedbah je zato v Belgiji kar nekaj sterilizacij opravljenih
konspirativno.
Dr. Guy iz Norton Medical Centra je predstavil vlogo svetovalcev (counsellors)
v angleąkem osnovnem zdravstvenem varstvu. Ker se je ątevilo posvetov v
zadnjih letih izredno povečalo, so v angleąkih zdravstvenih ustanovah uvedli
novo delovno mesto svetovalca, ki ni zdravnik. Tega zaposluje kar tretjina
sploąnih ambulant. Temeljno vpraąanje, ki se je pojavilo, je, kako spremenjena
zaupnost med zdravnikom in bolnikom vpliva na njun odnos in kakąne teľave
se pojavijo med "ąirjenjem" informacij v trikotniku zdravnik - bolnik -
svetovalec. Ker bo avtor v kratkem začel pripravljati vpraąalnik raziskave,
so ga zanimala priporočila in staliąča udeleľencev srečanja.
Veliko zanimanja je vzbudila predstavitev Evropske ątudije o hiąnih obiskih, ki so jo pripravili dr. Paul van Royen, dr. Igor ©vab in dr. Jose Antonio Miranda. Med evropskimi drľavami obstajajo v izvajanju hiąnih obiskov velike razlike, zato se je ľe na ljubljanskem srečanju rodila ideja o kvantitativni ątudiji. Da bi v nadaljnji raziskavi upoątevali vse dejavnike, ki vplivajo na izvajanje in staliąča o hiąnih obiskih, smo v Belgiji, na Portugalskem in v Sloveniji najprej izvedli eksplorativno kvalitativno ątudijo. Sodelujoče drľave so zbirale podatke s pomočjo fokusnih skupin. Izsledki so pokazali, da kar 80 dejavnikov, ki jih lahko uvrstimo v 8 kategorij, vpliva na ątevilo in izvajanje hiąnih obiskov. Na podlagi razprave, ki je sledila predstavitvi, bo raziskovalna skupina v prihodnje pripravila vpraąalnik kvantitativne raziskave, ki bo zajela večjo skupino evropskih drľav.
Strokovni del se je vsak dan sklenil ob pribliľno 18. uri, nato pa je
sledil druľabni del z ogledom starega dela Bergna, bolnice St. Jorgen leprosy
hospital, kar nekaj udeleľencev pa je strokovno srečanje polepąalo z obiskom
enega od ątevilnih norveąkih fjordov.
|
prejąnji članek |
naslednji članek |
|
|