Gregor Vranič

Danes ne vemo zanesljivo, koliko milijonov Bassinijevih hernioplastik in njenih inačic je bilo na tem planetu izvrąenih v zadnjih sto letih. ©tevilo je vsekakor veliko in dokazuje, da je bil ta način zdravljenja dimeljskih kil, ob odsotnosti boljąih, uspeąen, kajti sicer se pri pandemični razprostranjenosti tega obolenja ne bi mogel praktično nespremenjen obdrľati do danaąnjih dni. Kljub temu tudi ta operativna metoda, kot nobena v medicini, seveda ni idealna in dokončna, kar je moč trditi predvsem z ekonomskega, delno pa tudi s kirurąkega staliąča. Prizadevanja kirurgov pri iskanju boljąih načinov zdravljenja so bila kronana z uspehom ąele v novejąem času z uveljavitvijo nenapetostne hernioplastike, ki pa ąe ni postala rutinski poseg na vseh naąih kirurąkih ustanovah.

Zato je odločitev vodstva Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani, da za temo 7. kirurąke delavnice in simpozija izbere trebuąne kile, med kirurgi vzbudila veliko zanimanje in pritegnila veliko ątevilo udeleľencev.

Kot je ľe ustaljena praksa, se je program delavnice dopoldne odvijal v operacijskih prostorih, kjer so operaterji predstavili različne operativne tehnike: klasično in odprto nenapetostno hernioplastiko ter obe laparoskopski metodi (preperitonealno in intraabdominalno). Udeleľenci so posege spremljali v ľivo ali pa prek video prenosov.

Popoldne so predavatelji celovito in sistematično obdelali naslovno temo od anatomije in fiziologije trebuąne stene, prek etiologije in patogeneze trebuąnih kil do prikaza sodobnih operativnih metod. Poudarek je bil sicer na dimeljski kili, vendar smo sliąali zanimiva predavanja tudi o kilah drugih lokalizacij (umbilikalne, epigastrične) in etiologij (pooperativne, parastomalne, po peritonealni dializi, po laparoskopiji). Zanimiv je bil prikaz komplikacij in njih pogostost pri različnih operativnih metodah. ®ivahna razprava pa je sledila tudi referatoma o ąivalnem materialu in načinu ąivanja trebuąne stene.

Glede na danaąnje razmere v naąem zdravstvu je bilo zelo aktualno predavanje o epidemiologiji kil in ekonomskem aspektu njihovega zdravljenja, prav tako pa tudi poročilo o oskrbi dimeljskih kil v Sloveniji za leto 1996. Program so dopolnili ąe anesteziologi s prikazom različnih načinov anestezije za operacijo dimeljske kile ter s predavanjem o lająanju bolečine po tem posegu.

Vodstvu Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo gre priznanje za visoko strokovno raven delavnice in simpozija. In če je bila to, kot je dejal prof. dr. Repąe, samo generalka pred jesensko premiero, sem prepričan, da bo takrat ątevilo udeleľencev ąe večje. Trebuąne kile niso obrobna tema, ne s kirurąkega in ąe manj z gospodarskega staliąča. To mora biti jasno tako začetniku kot tudi kirurgom vseh generacij.

Očitno pa je, da ta tema ni znimiva za ustanovo, ki po zakonu skrbi za smotrno porabo denarja, ki ga druľba namenja zdravstvu. Dejstvo je namreč, da noben predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na simpoziju ni sodeloval ne z referatom in tudi ne v razpravi. Presenetljivo je, da zdravnikov, ki so v tej ustanovi zaposleni tako ali drugače, in s svojim delom in odločitvami posredno ali neposredno bistveno vplivajo na porabo finančnih sredstev, ta tema ni pritegnila niti z ekonomskega staliąča.

Ob koncu simpozija sicer ni bil sprejet noben dokument, ki bi predpisal smernice za delo v bodoče. Večina referatov in rezultati, ki so jih prikazali zagovorniki sodobnih metod operativnega zdravljenja, pa nedvomno kaľejo, v katero smer gre razvoj.

Ali je propilenska mreľica dokončno izrinila Bassinijevo hernioplastiko...?

	prejąnji članek	naslednji članek