Ob letoąnjem aprilskem pediatričnem srečanju v Mariboru, Derčevih dnevih in drugem drľavnem kongresu pediatrov, ki bo v Bernardinu v jeseni, mineva s strani strokovnega izpopolnjevanja zelo bogato leto za vse kolegice in kolege, ki delajo v otroąkem in mladinskem zdravstvu. Kljub letoąnjem relativnem obilju strokovnih pediatričnih prireditev, pa obisk na Derčevih dnevih ni bil pod povprečjem zadnjih let in velika dvorana Medicinske fakultete je bila ponovno premajhna za več kot 250 prijavljenih posluąalk in posluąalcev. Gotovo je k velikemu ątevilu obiskovalcev veliko prispeval zanimivo in interdisciplinarno zastavljen program, ki so ga organizirale prim. Mojca Brecelj Kobe, dr. med. (Nujna stanja v otroąki psihiatriji), asist. Polona Brcar, dr. med. (Zanemarjanje, trpinčenje in zloraba otrok in mladostnikov) ter prim. Gordana Logar Car, dr. med. (Gastroezofagealni refluks v otroąkem obdobju).

Ob strokovnem programu poteka tradicionalno tudi kulturni del prireditve, kjer je na začetku po uvodnem nagovoru prof. dr. Cirila Krľiąnika, nastopil meąani pevski zbor "Dr. Bogdan Derč", ki se ponovno odpravlja na turnejo v Zdruľene drľave Amerike. Po prvem dnevu predavanj in razprav, je zvečer v avli Smelta v WTC za Beľigradom, nastopil tudi odlični zdravniąki trio "Pro medico", ki je navduąil prisotne z igranjem Haydna v tradicionalnih oblekah (in lasuljah pri +30 stopinjah C !). Pri muziciranju se jim je na koncu pridruľil ąe gost iz New Yorka, pediater, dr. Nicholas Cunningham, s svojim za laľji letalski transport posebej prirejenim čelom. 

XVI. Derčeve dneve, stalno podiplomsko izpopolnjevanje iz pediatrije, je svečano odprl predstojnik Katedere za pediatrijo MF, prof. dr. Ciril Krľiąnik.

Prvega od treh zanimivih sklopov predavanj - Nujna stanja v otroąki psihiatriji, je uvedla prof. dr. M. Tomori z odgovori na vpraąanje "Kriza otroka - ali koga drugega?". Z njej lastnim odličnim nastopom, brez diapozitivov ali prosojnic, je osvetlila problem krize pri otroku in njegovi neposredni okolici, ki je pogosto tista, ki odločilno pogojuje stanje otroka. Zato brez ustrezne pomoči ljudem, od katerih je otrok odvisen, tudi razreąevanje njegove krize ne more biti dovolj učinkovito. Uspeąno razreąena kriza pa utegne dati otroku tudi pozitivne izkuąnje za njegov kasnejąi razvoj. Nato je v svojem prispevku prim. M. Brecelj Kobe, dr. med. opredelila, opisala etiologijo, kliniko ter zdravljenje "Akutnih somatoformnih motenj", značilnih za otroąko obdobje. Gre za kronične sindrome s ątevilnimi nepojasnjenimi somatskimi teľavami, ki jih verjetno tudi pediatri srečujemo pri svojem delu z mladostniki in otroci, starejąimi od 5 let (n.pr.: incidenca konverzivne motnje pri ambulantnih bolnikih je v okviru ambulante otroąke psihiatrije med 1,3 in 5%). Pri zdravljenju konverzivnih, somatoformnih, hipohondričnih, bolečinskih in telesno dismorfičnih motenj je bistveno tesno sodelovanje med pediatrom in psihiatrom. Dr. S. Bertoncelj Pustiąek je spregovorila o "Depresivnem in samomorilno ogroľenem otroku". Depresivna motnja se lahko pojavi pri otroku katerekoli starosti. Vendar simptomatika pri otroku ni identična simptomatiki pri odraslih, otroci svoja notranja doľivljanja veliko teľje verbalizitrajo, pogosteje so prisotni somatski simptomi. Motnje razpoloľenja in samodestruktivni impulzi so pogostejąi zlasti pod vplivom alkohola in ostalih drog. Vsako opazko o samomoru, samomorilno groľnjo ali poskus samomora moramo pri otroku ali mladostniku vzeti zelo resno. Gre za klic na pomoč in izraz hude notranje stiske otroka. Predstavljen je bil model ocenjevanja otrokove samomorilne ogroľenosti, ki je zelo zapletena in odgovorna naloga tako za pediatra kot psihiatra. "Stanja akutne duąevne zmedenosti pri otroku" je skuąala zgoąčeno predstaviti dr. V. Martinčič Jarc. Gre za shizofrene motnje, motnje razpoloľenja ter duąevne motnje, nastale zaradi moľganske ali telesne bolezni, ki moti moľgansko aktivnost (delirij). Sledila je razprava o celotnem sklopu predavanj, kjer je bila prikazana tudi prosojnica o pogostnosti samomorilnih poskusov otrok v Mariboru, v letih od 1978 do 1998. Kljub temu, da je registracija tovrstnih poskusov le "vrh ledene gore", je bilo iz prikazanih podatkov očitno, da so poskusi samomora med otroci v Mariboru v porastu (dr. Z. Turčin). M. Tomori je omenila, da je v letu 1996 zaradi samomora umrlo v Sloveniji 24 otrok in mladostnikov. ©tirje v starosti do 14 let in 20 v starosti od 14 do 19 let.

Po krająem odmoru, med katerim je bila uradno odprta farmacevtska razstava v preddverju predavalnice, so sledila tri predavanja. Dr. S. Rojc je spregovorila o "Agresivnosti v razvojnem obdobju". Z agresivnostjo otrok in mladostnikov se pogosto srečujemo v različnih oblikah. Gre za prikrito (pasivno) ali odkrito agresivno vedenje, ki je do neke mere lahko del konstruktivnega načina prehajanja otroka od popolne odvisnosti od starąev ali starejąih v vse večjo samostojnost. Velik pomen ima pri oblikovanju posameznikovega vedenja po nekaterih avtorjih prav modeliranje - posnemanje v okviru druľine, vrstnikov in tudi medijev. Predavateljica je podala tudi nekaj nasvetov o ravnanju z agresivnim otrokom ali mladostnikom. Dr. A. Kastelic in dr. J. Zver Skomina (ginekologinja, porodniąnica Izola) sta spregovorila o aktualnem problemu "Ukrepanja pri otrocih, uľivalcih prepovedanih drog" in o "Nujnih ukrepih pri novorojenčkih, rojenih materam, uľivalkam prepovedanih drog". ®e samo ugotovitev, da otrok uľiva droge, pomeni urgentno stanje. Večina otrok prične jemati droge v adolescenci. Z njimi je najprej potrebno vzpostaviti dober odnos in nato pridobiti odgovore na treh področjih. Kakąne droge in kako pogosto jemlje, kakąna je njegova ali njena motivacijska struktura in svetovanje za varnejąe jemanje drog (načelo zmanjąevanja ąkode). Pri diagnostiki je pomemben urinski test, ki ga opravimo lahko le ob pristanku pacienta. Ko se diagnoza o jemanju drog potrdi, je pomembno mladostnika motivirati za spremembo. Motivacija za spremembo zajema 5 znanih stopenj: spoznanje, da je problem prisoten, razmiąljanje o spremembi, odločitev za spremembo, sam nastop spremembe in vzdrľevanje novega stanja. Ob prvi obravnavi pri terapevtu je v četrti stopnji, ko je sprememba in uspeh zdravljenja zelo verjetna, le pribliľno 20% mladostnikov. Dr. J. Zver Skomina je poročala o ątudiji, ki je potekala pod mentorstvom prof. dr. ®. Novak Antolič. V letih 1995-1997 so spremljali 9 nosečnic, odvisnih od drog, ki so rodile 9 otrok. Trije so bili rojeni pred, 6 po 37. tednu nosečnosti. Od ąestih donoąenih je bil porod pri 4 spontan, pri 1 induciran, enkrat je bila opravljena elektivna sectio caesarea. Pri 3 nedonoąenčkih je bil porod 2 krat spontan, enkrat pa pričet prezgodaj, verjetno kot posledica okuľbe s hepatitisom C. Osem mater je po porodu dojilo, eni je bilo odsvetovano dojenje zaradi visoke doze Metadona, ki ga je prejemala. Tistim novorojenčkom, ki so potrebovali zdravljenje, so dajali fenobarbiton. ©tudija se nadaljuje v izolski porodniąnici, kjer so doslej obravnavali 3 nosečnice odvisne od drog (heroin, kokain). Dve sta rodili otroke spontano, ena po elektivnem carskem rezu. Vse so prejemale metadon in pri dveh otrocih se je razvil abstinenčni sindrom. Asist. mag. N. Bratanič in prim. M. Brecelj Kobe sta pripravili prispevek o "Anoreksiji nervozi", ki je najpogostejąa motnja hranjenja in se večinoma pojavi pri deklicah v adolescenci. Incidenca v zadnjem času naraąča in pojav bolezni se pomika v zgodnejąa obdobja, kjer pa so pogosteje prizadeti tudi dečki. Avtorici sta predstavili telesne znake in zaplete ter nujno ukrepanje. 

Mnoľičen obisk kolegic in kolegov je do zadnjega sediąča napolnil veliko predavalnico Medicinske fakultete v Ljubljani.

Dopoldanska tema Urgentnih stanj v otroąki psihiatriji se je zaključila s tretjo skupino prispevkov, ki jo je uvedla dr. A. Kos Mikuą s predavanjem o "Stresnih reakcijah, ki spremljajo otrokovo bolezen". Sedanje stanje druľbene vesti pri nas zahteva večje napore zdravstvenih organizacij in posameznih zdravstvenih sodelavcev za zmanjąevanje stresa ob hospitalizaciji ali ambulantnem zdravljenju otrok in mladostnikov. Kljub temu so poti udejanjanja teoretičnih ali deklarativnih spoznanj včasih zelo dolge in za marsikaterega strokovnjaka prezahtevne. Pri prenosu teorij o zmanjąevanju trpljenja otrok v prakso so moľne izboljąave na treh ravneh: pri izboljąevanju strokovnega znanja o problemu, človeąkega odnosa do trpljenja otrok in pri dopolnjevanju organizacije zdravstvenih institucij in njihovih pravil delovanja s ciljem, čim bolj zmanjąati trpljenje otrok. Doc. dr. J. Primoľič je s sodelavci pripravil prispevek o "Zanemarjenem otroku in poąkodbah". Pri zanemarjenih otrocih je nastalo, predvsem pri dečkih, veliko hudih telesnih poąkodb. Avtorji so se vpraąali, kdo je odgovoren za tako hude posledice starąevskega zanemarjanja otrok? Veliko otrok starąi nehote izpostavijo hudim poąkodbam pri delu s kmetijskimi stroji, ali celo pri podpiranju treninga in tekmovanja v različnih ąportih. Mag. B. ®emva je prikazala "Zgodnje in kasne psiholoąke znake trpinčenja pri otrocih". Trpinčenje in spolna zloraba lahko povzročita pri dečkih vedenjske motnje, pri deklicah pa depresivnost. Posledice so praviloma hude in dolgotrajne. Na spolnem področju se lahko kasneje pojavi zavrtost ali promiskuiteta. Asist. mag. R. Orel in prim. dr. M. Brecelj Kobe sta pripravila predavanje o "Postopkih zdravnika pri sumu na spolno zlorabo". Spolna zloraba otrok ni redek pojav, s katerim se tudi pediatri vse pogosteje srečujejo. Opisani so bili najpogostejąi znaki in simptomi ter vedenjski vzorci, kjer naj zdravnik posumi na spolno zlorabo. Kasnjeąi pristop je praviloma vedno multidisciplinaren.

Popoldanski del "Zanemarjanje, trpinčenje in zloraba otrok in mladostnikov" je organizirala asist. Polona Brcar, dr. med. "The paediatrician and the multidisciplinary approach to treatment of child maltreatment" je predstavil pediater, dr. N. Cunningham iz Babies & Children's Hospital of New York, Columbia-Presbyterian Medical Center. V zanimivem predavanju je v uvodu opisal, kako so se pogoji za rast in razvoj otrok v ZDA od leta 1960 do 1990 zelo spremenili (n. pr.: od 5% druľin z enim starąem v letu 1960, je leta 1990 deleľ narasel na 28%). Pri trpinčenih otrocih jih je 40% starih manj kot 6 let. Pri prijavljanju trpinčenja otrok je ugotovil, da pediatri prijavijo le 10,7% vseh primerov, največ jih prijavijo učitelji, nato policija, sledijo socialni delavci in 11% je anonimnih prijav. Torej pediatri ne zmorejo vsega sami, nujen je skupinski pristop k problemu trpinčenja in zlorabe otrok. Osrednja ustanova pri preprečevanju nasilja in zlorabe otrok je druľina. Pomoč je potrebna vsem druľinam. Dr. Cunningham je nasprotnik seątevanja dejavnikov tveganja in stigmatiziranja posameznih druľin. Potrebne so usklajene skupine, ki jih navadno usmerja pediater. Povsod je nujno pričeti z akcijo takoj, kajti nimamo več časa v boju s hitro rastočim problemom nasilja in trpinčenja otrok. "Druľinsko dinamiko v primeru zlorabljanja otrok" je predstavila M. Goriąek s sodelavci. Dr. B. Weibl je spregovorila o "Prepoznavanju otroka, ľrtve zanemarjanja, trpinčenja in zlorabljanja". Vsa tri predavanja so se nekoliko prekrivala, kar dokazuje, da je problematika trpinčenja in zlorabe otrok aktualna tako pri nas kot tudi v ZDA, in da strokovnjaki iąčejo podobne reąitve pri razpoznavi in preprečevanju tega problema. Mag. dr. D. Obersnel Kveder je predstavila "Spremljanje namernih poąkodb otrok v Sloveniji". V Evropi nasilje vsako leto ogroľa pet milijonov otrok. Pri nas je beleľenje pojava nasilja nad otroci nepopolno. Ob 7 letni analizi razpoloľljivih podatkov za Slovenijo je avtorica ugotovila, da po pogostosti namernih poąkodb otrok izstopajo regije: Maribor, Ravne, Celje in Murska Sobota. Najbolj so ogroľeni dečki-mladostniki. Naraąča tudi umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, ki je bila leta 1980: 7/milijon otrok, 1995 pa ľe 18/milijon otrok. Največjo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov imata Nova Gorica in Celje, najmanjąo Ljubljana.

V drugem delu popoldanskem teme so spregovorili ąe M. Končina Peternelj o "Zakonodaji, ki zavezuje zdravnika in ąčiti otroka", ©. Lepoąa o "Vlogi centrov za socialno delo pri zaąčiti otrokovih pravic", in D. Bedekovič o "Predstavitvi forenzičnega intervjuja in vlogi policije pri zaąčiti otroka". M. Goriąek in B. Weibl sta predstavili "Probleme iz prakse". Razprava je trajala krepko preko 19. ure, saj so obravnavani problemi tudi pri nas zelo pereči.

Sobota, 6. junija, se je pričela z vročino, kot se je z njo končal predhodni petek. Vnema posluąalcev kljub temu ni izpuhtela, saj je tretji sklop predavanj z naslovom "Aktualnosti v pediatriji-gastoezofagealni refluks v otroąkem obdobju", ki ga je organizirala prim. Gordana LogarCar ponovno skoraj do konca napolnil veliko predavalnico. Po uvodu v temo, ki ga je pripravila moderatorica, je prof. dr. D. Mičetić Turk natančno prikazala "Mehanizem nastanka gastroezofagealnega refluksa", z razvojne, patoanatomske in patofizioloąke plati. Asist. mag. R. Orel je povzel "Simptome gastroezofagealnega refluksa in njihovo diferencialno diagnozo" s klinično sliko in zapleti bolezni pri otrocih. Prim. dr. M. Sedmak je natančno predstavila "24-urno pH-metrijo" z opisom lastnih izkuąenj z aparaturo ąvedske izdelave. Dr. B. Gaber je s sodelavci predstavil izkuąnje z "Vrednotenjem 24-urne pH-metrije pri dojenčkih po intenzivnem zdravljenju". V obdobju od leta 1993 do 1997 so med ostalimi pacienti opravili pH-metrijo za razjasnitev gastrointestinalnih in respiratornih znakov ter simptomov tudi pri 9 dojenčkih.

V drugem delu sta prim. dr. A. Kenig in dr. S. Jereb pripravila pregled "Radioloąke diagnostike pri gastroezofagealnem refluksu", ki pomaga dokazati prisotnost refluksa in morebitnih zapletov ter izključi druge bolezni, ki povzročijo nastanek omenjenih teľav. Dr. M. Grmek je opisal prednosti in pomanjkljivosti "Scintigrafske diagnostike gastroezofagealnega refluksa pri otroku", internist dr. A. Premrov pa značilnosti merjenja "Manometrije poľiralnika", ki jo trenutno uporabljajo kot stacionarno tehniko merjenja tlaka v spodnjem in zgornjem ezofagealnem sfinktru, načrtujejo pa tudi uvedbo 24-urne manometrije. Prof. dr. A. Cerar nam je nazorno prikazal "Refluksni ezofagitis pri otrocih-patohistoloąka ocena".

Končna tri predavanja so zadevala zdravljenje. Prim. G. LogarCar je pregledno povzela problematiko v predavanju "Zdravljenje gastroezofagealnega refluksa pri otroku" od prilagoditve gostote prehane, pogostejąih manjąih obrokov, preko posebnih mlečnih pripravkov in ostalih ukrepov. Pomembna je lega otroka na desnem boku z dvigom zgornjega dela telesa za 30 stopinj. Učinkovito zdravilo je cisaprid. O katerem je podrobneje spregovoril dr. M. Ivanuąa iz "Krke". Med ostalimi prokinetiki je kot zanimivost omenil tudi eritromicin, ki se seveda uporablja pri nas v druge namene. Zapleti pri zdravljenju s cisapridom so redki in zdravilo je učinkovito. Doc. dr. M. Sok je na koncu spregovoril o izkuąnjah pri "Operativnem zdravljenju refluksne bolezni poľiralnika pri otrocih". V zadnjih petih letih so operirali 6 otrok, starih do 7 let. Med temi so bili 4 dečki. Glede na klinično sliko in lokalno stanje se odločajo za fundoplikacijo po Nissenu ali delno fundoplikacijo po Toupetu.

Zelo uspela strokovna prireditev se je z izpolnjevanjem ankete o predavanjih in predavateljih, uspeąno zaključila. Za razliko od prejąnjih let je bil odziv na anketo zelo dober in organizatorji so prejeli veliko koristnih podatkov za bodoče delo.

Naslednje teme stalnega strokovnega pediatričnega izpopolnjevanja - Derčevih dni, bodo: "Klinična genetika", "Urgentna metabolna stanja" in tema dispanzerskih pediatrov.

	prejąnji članek	naslednji članek