Na prvem letošnjem sestanku odbora, 19. 1. 1998, smo razpravljali o načrtu dela za leto 1998 - poleg že sprejetih nalog in usmeritev iz Strategije Zbornice, ki jih bo potrebno realizirati že v tekočem letu ter tudi glede na predskupščinsko usklajevanje z izvršilnim odborom in skupščinskim svetom, je bilo več predlogov za dodatne aktivnosti odbora:

- Problematika napotovanja na invalidske komisije, ocenjevanje preostale zmožnosti za delo, invalidnosti, ocena telesne okvare, ocena upravičenosti do dodatka za tujo pomoč in nego, v zvezi s tem sodelovanje z invalidskimi komisijami, izboljšanje informiranosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu o spremembah in dopolnitvah zakonov, pravilnikov, ki se nanašajo na to področje, boljša, ustreznejša priprava bolnikov za oceno, potrebno bo organizirati redna posvetovanja za zdravnike osnovnega zdravstva z zdravniki člani invalidskih komisij po posameznih območnih enotah ZPIZ (podobna že redno potekajo v Mariboru), razrešitev odprtih oziroma spornih vprašanj s tega področja.

- Standardi za napotitev na sekundarni nivo (potrebna skupna stališča odborov Zbornice, strokovnih sekcij, razširjenih strokovnih kolegijev - ne samo iz osnovnega zdravstva - ter skupna izdelava standardov).

S tem je bil sprejet okvirni načrt dela za leto 1998.

Na rednih mesečnih sestankih odbora so razen članov odbora so na posameznih sejah sodelovali tudi doc. dr. I. Švab, predstojnik Katedre za družinsko medicino MF, prim. dr. T. Gradišek, predsednik RSK za splošno medicino, dr. J. Kersnik, predsednik Sekcije za splošno medicino SZD, dr. D. Klančič, predsednik Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, dr. J. Zupančič, direktor ZD Velenje. Obravnavali smo potek pogajanj za splošni dogovor 1998, za področni dogovor za zdravstvene domove in zasebnike 1998, kršitve pogodbenih obveznosti z ZZZS s strani določenih izvajalcev, spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (175. člen), zagotovitev delovanja osnovnega zdravstva v novih razmerah (dopis IO ZZS Zdravstvenemu svetu), organizacijo mrliško pregledne službe v občini, problematiko bolniškega staleža in možne ukrepe za zmanjševanje le-tega, medicinsko dokumentacijo, problematiko dvojnih licenc, osnutek novega pravilnika o podeljevanju, podaljševanju in odvzemu licenc, sodelovanje z drugimi stanovskimi organizacijami doma in na tujem. Sodelovali smo na seji odbora za zasebno zdravstvo ZZS 16. 3. 1998 pred 9. zborom zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in se ga tudi udeležili 20. in 21. marca na Brdu pri Kranju.

Največji del aktivnosti odbora v preteklem obdobju je bil usmerjen v zakon o zdravniški službi ter posredno z njim potekajoče aktivnosti na področju aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Kot je znano, je zakon o zdravniški službi še vedno v proceduri Državnega zbora in so nekateri problemi, ki so v interesu bolnišničnega zdravnika še vedno nerešeni. Predvsem ostaja odprt pojem konkurenčne klavzule, ki se v bolnišnicah po Sloveniji ta čas različno interpretira. Kot je že vsem znano, smo bili na področju aneksa uspešni, saj ta dokument bistveno popravlja status klasičnega državnega uslužbenca kot to je bolnišnični zdravnik. Ob tem je bil podpisan tudi tako imenovani dogovor, ki kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtuje tudi cilje in aktivnosti Zdravniške zbornice Slovenije na področju bolnišnične specialistične dejavnosti. Vsebina tega dokumenta je v največji meri tudi zajeta v strategiji delovanja Zdravniške zbornice Slovenije.

Normativi v ambulantno-specialistični dejavnosti (vodja dr. Jože Ferk, prim. dr. Kuhar)

Standardizacija slovenskih bolnišnic

Komisija mladih bolnišničnih zdravnikov (vodja dr. Sabina Dietner)

Projektna skupina - Uvajanje glavarinskega sistema v ginekološki specialistični dejavnosti (vodja prim. dr. Veruška Meglič, mag. dr. Alenka Fetih)

Projektna skupina - Kazalci kakovosti v medicini (vodja prof. dr. Marjan Pajntar)

Projektna skupina - Racionalna farmakoterapija (vodja prim. dr. Martin Možina)

Odbor je imel v tem obdobju 10 sestankov, 8 na sedežu v Ljubljani, 22. maja pa v Portorožu in 18. junija v Mariboru.

Na sestankih je bila posebna pozornost namenjena zlasti:

1. Pripravi novega storitvenega sistema v zobozdravstvu. Čistopis "Bele knjige" je pripravljen, vendar se je, glede na zadnje zaplete, odbor odločil, da opravi še razgovor s predstavniki odborov za zasebno dejavnost in socialno-ekonomska vprašanja. Po predstavitvi na izvršilnem odboru Zbornice bo tako pripravljena kot gradivo za pomladansko skupščino Zbornice.
2. Aktualnim problemom v zobozdravstvu, posebno prehodu zobozdravnikov v zasebno dejavnost in odnosom z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V ta namen smo se predstavniki odbora trikrat sestali z vodstvom ZZZS. Probleme, ki se pojavljajo posebno pri delu zobozdravnikov koncesionarjev, bo odbor reševal skupaj z borom za zasebno dejavnost.
3. Neurejenemu financiranju pripravništva zobozdravnikov. Kljub nenehnim opozorilom Zbornice za rešitev tega problema še vedno čakamo, da bo Ministrstvo za zdravstvo izpolnilo svoje obljube. Videti je, da bomo morali do takrat najti rešitev za zobozdravnike pripravnike v okviru Zbornice.
4. Usklajevanju delovanja zobozdravnikov v Zbornici. Zato so bili na 12. sejo odbora povabljeni vsi zobozdravniki, ki delujejo v drugih telesih Zbornice. Prav vsi so menili, da je potrebno take stike še okrepiti, še posebej z odborom za zasebno dejavnost in odborom za socialno ekonomska vprašanja.

Glede na probleme, ki jim bomo tudi v bodoče namenili veliko pozornost, predlagam tri nove člane odbora:

• dr. Vilma Šifrar Eniko, ki je že članica odbora za zasebno dejavnost, poleg tega še nimamo predstavnika gorenjske regije v našem odboru,
• dr. Eugenij Komljanec iz obalno-kraške regije, ki ji moramo glede na njene probleme in posebnosti nameniti še posebno pozornost,
• prim. dr. Jožica Reberc, ki bi v odboru za zobozdravstvo zastopala interese zobozdravnikov ptujsko-ormoške regije.

V obdobju od zadnje skupščine je svet posvetil največ dela pravilniku o specializacijah in pravilniku o sekundarijatu.

Po pravilniku o sekundarijatu so bili za sekundarije uvedeni pregledni izpiti ob zaključku sekundarijata. V letu dni je bilo v ta namen oblikovanih 60 tričlanskih komisij, pred katerimi, je izkazalo svoje znanje 111 zdravnikov sekundarijev.

Očitno so pogoji po katerih se trenutno odobravajo specializacije tujim državljanom v R Sloveniji, neusklajeni. Zato je svet sprejel pogoje, ki jih mora izpolniti tuj državljan za nastop specializacije in za pridobite v licence. Pogoje je potrdil izvršilni odbor Zbornice. Svet je sprejel tudi pogoje, s katerimi lahko tuj državljan prične dežurati v ustanovi, v kateri specializira. V skladu s strokovnim svetom Slovenskega zdravniškega društva smo pristopili tudi k strokovnim vsebinam specializacij, ki jih nameravamo v primerni obliki prilagoditi evropsko priznanim kriterijem.

Udeleževali smo se mednarodne aktivnosti s področja specializacij - U.E.M.S.

Obravnavali smo številne prošnje za pridobitev licence in jih zaključili ustrezno s prej omenjenimi pogoji.

V zgoraj navedenem obdobju je imel svet za izobraževanje zdravnikov šest sestankov.

Odbor za strokovno-medicinska vprašanja je v letu 1997 deloval v skladu s sprejeto strategijo odbora, tako v pogledu dolgoročnega programa dela kot tudi realizacije kratkoročnih ciljev.

Tako je imel odbor za strokovno-medicinska vprašanja v letu 1997 5 sestankov, na katerih so bile obravnavane in sprejete naslednje aktivnosti:

1. Strokovni nadzori s svetovanjem.
2. Reševanje pritožb pacientov nad delom posameznih zdravnikov.
3. Verifikacija strokovnih izobraževanj za izdajo soglasij za priznanje strokovnega izpopolnjevanja ob podaljševanju licence zdravnikom in zobozdravnikom.
4. Sodelovanje članov odbora v drugih telesih Zdravniške zbornice Slovenije pri prenovi in dopolnitvah pravilnika o strokovnih nadzorih s svetovanjem in pravilnika o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence.

K 1.

1. V maju 1997 smo organizirali posvet o problemih, administrativnih zadevah in pravnih vidikih strokovnih nadzorov s svetovanjem za vse člane nadzornih komisij.
2. Načrtovali smo 51 strokovnih nadzorov s svetovanjem pri zdravnikih iz naslednjih

področij:

splošna medicina         24 nadzorov
zobozdravstvo             8 nadzorov
specialisti                    19 nadzorov

K 2.

K 3.

K 4.

1. Člani odbora so pregledali in pripravili predloge sprememb in dopolnitev pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem in jih predali pravni službi Zbornice, da jih pripravi za razpravo na naslednji skupščini Zbornice. Obenem so člani odbora pregledali tudi vsebine obstoječih vprašalnikov za nadzorovane zdravnike in direktorje Zdravstvenih zavodov, ter jih ustrezno dopolnili in posodobili.
2. Člani odbora so pripravili pripombe in predloge sprememb pravilnika o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence. Aktivno sodelujejo tudi v skupnem telesu odbora in sveta za izobraževanje zdravnikov v komisiji za prenovo omenjenega pravilnika, ki bo v celoti pripravila osnutek posodobljenega pravilnika do spomladanske skupščine Zbornice.

Realizacija dolgoročnega programa dela

1. Člani odbora so se aktivno vključili v delo komisije za izdelavo normativov in pogojev zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev.
2. Člani odbora aktivno sodelujejo pri oblikovanju objektivnejšega načina vrednotenja izobraževanj, ki štejejo za podaljševanje licenc zdravnikom.
3. Člani odbora sodelujejo s sekcijami Slovenskega zdravniškega društva in različnimi Združenji pri reševanju zdravstvene problematike in vzpodbujanju kontinuiranega razvoja kakovostne oskrbe bolnikov.

Odbor je v času zasedanja v novi sestavi dobil več kot tristo pritožb. Po natančni triaži pritožb (nekatere so bile za ostale odbore, številne za odbor za strokovno-medicinska vprašanja, številne za Zavod za zdravstveno zavarovanje republike Slovenije, ipd) smo tiste pritožbe, ki ne sodijo v okvir dela odbora, preusmerili na druge ustrezne naslove. V arhivu je tako ostalo 72 spisov.

Dva spisa se vlečeta še iz prejšnjih let delovanja odbora in sta bila že zaključena (en primer dvakrat, en primer enkrat) ter ponovno odprta. Glede na problematiko prvega primera ni videti, da se bo zadeva umirila, saj prizadeta oseba sodi, v nasprotju s številnim strokovnimi ekspertizami in mnenji različnih odborov Zbornice, da njena problematika ni ustrezno obravnavana. Drugi primer je bil znova odprt zaradi pritožbe, da gre v omenjenem primeru za kršitev etike. Drugi primer je tako ponovno v obravnavi.

Dvanajst je primerov, ko se bolniki (velikokrat upravičeno) pritožujejo nad ravnanjem različnih zdravniških komisij. V teh pritožbah niso samo pritožbe zoper končne odločitve komisij, temveč so tudi pritožbe zoper domnevno neustrezno oziroma neprimerno obnašanje posameznih članov komisij. Odbor ugotavlja, da v številnih komisijah delajo zdravniki, ki sploh nimajo licence, niso člani Zbornice in so zaposleni v različnih zavodih. Odbor ne more ukrepati zoper nečlane. Vendar je odbor sklenil, da bo na problem opozoril, kajti tudi delo na komisiji je delo z bolnikom in bi takšni zdravniki praviloma morali biti člani Zbornice in bi praviloma morali imeti tudi licenco.

V štirih primerih gre za obtožbe zdravnikov zoper zdravnike. Vsi štirje primeri so še vedno v obravnavi in še niso zaključeni.

V štirih primerih gre za obtožbe bolnikov, da so zdravniki kršili poklicno molčečnost. Dva primera sta zaključena. Tretji primer je bil posredovan tudi varuhu človekovih pravic, odbor ga je zaključil vendar tožitelj ni zadovoljen s stališčem odbora. Varuh je tožitelja opozoril, da se lahko tudi sam obrne na razsodišče Zbornice, kajti odbor je primer večkrat obravnaval in vedno soglasno presodil, da ni temeljev za ukrepanje zoper zdravnico. Četrti primer je še vedno v obravnavi.

V treh primerih gre bodisi za pritožbe bodisi za prošnjo, da naj posredujemo razlog v zvezi z medicinsko dokumentacijo. Vsi primeri so zaključeni, četudi tudi tukaj niso vsi zadovoljni s stališči odbora.

V dveh primerih gre za pritožbo zaradi prisilne hospitalizacije na psihiatrijo. Oba primera sta še nerešena, ker še niso zadovoljivo raziskana vsa dejstva.

V enem primeru je zdravnica na pritožbe pacientke, da se je do nje neprimerno vedla, sama vrnila koncesijo. Za odbor je s tem primer končan.

V vseh ostalih primerih (44) gre za kombinirane pritožbe zoper strokovnost in etiko. V večini primerov je pred odločanjem odbora potrebno dobiti bodisi izvedensko mnenje bodisi stališče odbora za strokovno-medicinska vprašanja, zaradi tega je obravnavanje takšnih primerov najbolj zahtevno in tudi časovno dolgotrajno. Kljub temu sta dve tretjini primerov zaključeni, ostali pa so še v obravnavi. Nekateri spisi stojijo, kajti v slednjih primerih tečejo zoper veljavne zdravnike tožbe pred rednimi sodišči.

Odbor je bil seznanjen še z nekaj drugimi primeri, kjer pa so se bolniki neposredno pritožili tožilcu Zbornice, varuhu človekovih pravic ali ministru za zdravstvo, na odbor pa pisna pritožba ni prišla. Glede na veliko število obravnavanih primerov odbor ocenjuje svoje delo v obravnavanem obdobju kot uspešno.

Poročilo o delu odbora za prvih pet mesecev 1998
    Poročilo za vse leto 1997 je bilo že objavljeno v februarski številiki Izide, zato tokrat objavljamo le novosti v letu 1998.
V letu 1998 smo imeli do sedaj 4 redne seje in 1 korespondenčno.
    Ponovno smo obravnavali problematiko upoštevanja tarif kolegov sodelavcev, ki poučujejo na Visoki šoli za zdravstvo. Sklenili smo, da bomo ponovili pisni poziv kolegom ter v nadaljevanju postopali v skladu s pravilniki Zbornice. V reviji Isis smo objavili tudi članek o tematiki tarif. Pridobili smo 15 odgovorov, te bomo analizirali in poročali IO Zbornice. Poročali bomo tudi o kolegih, ki niso odgovorili na dopise. Smotrno pa bi bilo sklicati sesatanek z vodstvom VŠZ in razpravljati o problemu.

Sprejeli smo pobudo kolega A.G., da bomo v tekočem letu oblikovali tarifo za sodelovanje zdravnikov v različnih državnih organih in komisijah.

V sodelovanje odbora smo pritegnili doc. dr. S. Ziherla, ki se je obvezal pomagati pri prevajanju nizozemskega COTG tarifnega sistema in sodelovati pri nastajanju tarif za zdravnike. Temu cilju je podrejeno letošnje pomladansko delovanje odbora. V maju 1998 smo pridobili prevod uvodnih določil pravilnika. Po specialnostih pa kolegi prevajamo storitve v primerjalno z enotnim seznamom.

Obravnavali smo nekaj vlog. Med njimi je izstopala sicer anonimna vloga nekega zobozdravnika, naslovljena sicer na ministrstvo, vendar je ministrstvo dokument poslalo v vednost Zbornici. Vlogo obravnava več odborov Zbornice. Svoje stališče smo posredovali pravni službi in vsem odborom Zbornice.

Sprejeli smo pobudo in dali v presojo drugim odborom Zbornice, da bi Zbornica izdajala soglasje za srečanja za podaljševanje licence tistim organizatorjem, ki bodo pripravili pisne povzetke srečanj.

Pripravili smo, skupaj z drugimi odbori, osnutek obrazca "Zdravniško potrdilo za odškodninski zahtevek za zavarovalnico".

Na enem od sestankov smo ugotovili, da so obstajali problemi pri uveljavljanu sprejetih dokumentov prejšnje skupščine, ker niso bili objavljeni in zato neveljavni. Problem je bil ustrezno rešen po objavi.

V letu 1998 smo sprejeli 14 vlog v reševanje, 11 smo jih rešili, 3 so v teku.

Poročilo o delu odbora od zadnje skupščine do danes
V tem času se je odbor ukvarjal predvsem z naslednjimi vprašanji:

1. pogoji dela zasebnih zdravnikov in
2. sodelovanje zasebne in državne javne zdravstvene službe.

• normativi za ambulantno delo (v okviru pogajanj za področni dogovor za zdravstvene domove in zasebne zdravnike),
• finančno nepokrite zahteve države (Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki jih je marca letos izdalo Ministrstvo za zdravstvo),
• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (s katerimi ZZZS brez sodelovanja Zbornice predpisuje celo strokovno ravnanje zdravnikov),
• kadrovska struktura zaposlenih pri zasebnem zdravniku,
• praksa Kliničnega Centra, ki zasebnemu koncesionarju zaračunava specializacijo (šolnino) kot tujemu samoplačniku, itd.

Pred dopusti začenjamo raziskavo vzrokov, zakaj več kot tretjina kandidatov za zasebno dejavnost, ki so s strani Zbornice prejeli pozitivno mnenje ne le k vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev ampak tudi k podelitvi koncesije, doslej ni uspela začeti z zasebno dejavnostjo. (470 od 1.150, kolikor je bilo doslej podeljenih pozitivnih mnenj k podelitvi koncesije). So se premislili, ali pa so naleteli na nepremagljive ovire? Te ovire želimo identificirati in po možnosti odpraviti.
 
 

	prejšnji članek	naslednji članek