Iz Slovenije sva se seminarja udeležili dve predstavnici: Vidka Petrovič, diplomirana biologinja iz Maribora in Uršula Reš, specializantka ginekologije in porodništva v Postojni.

Organizatorji seminarja iz Lübecka so v sodelovanju z Evropskim kirurškim inštitutom iz Hamburga organizirali tehnično in strokovno zelo dober seminar s praktičnimi vajami, predavanji in razpravami.

Dopoldanski čas je bil namenjen praktičnemu delu. Razdeljeni smo bili v skupine, tako da je imel vsak udeleženec možnost pokazati svoje izkušnje, znanje dopolniti in se naučiti novih tehnik. Od najbolj enostavnih tehnik priprave semena in jajčnih celic za IVF (in vitro fertilization) ali ICSI (intracytoplasmic sperm injection), smo imeli možnost izvedbe mikromanipulacije z metodo ICSI. Naučili smo se praktične izvedbe "hatchinga"-natrganje ovojnice embrija za povečanje implantacijske sposobnosti. Hatching smo izvajali s pomočjo kisline in z novejšo metodo z laserjem. Medtem, ko sva se zapletli v zanimiv pogovor o laserju s švicarskim fizikom, se nam je pridružil na videz zelo znan gospod. Šele po pogovoru z njim sva ugotovili, da je to sam gospod Robert Edwards, oče prvega IVF otroka (rojen julija 1978), sedaj pa glavni urednik revije Human Reproduction.

Veliko zamimanje je predstavljala tudi preimplantacijska diagnostika genetskih anomalij na stopnji 6-8 celičnega embrija. S pomočjo aspiracijske kapilare smo aspirirali eno ali dve blastomeri in jih pripravili za nadaljno genetsko preiskavo. Predstavili so nam metodo FISH (flurescence in situ hibridization) in PCR (polimerase chain reaction).

Drugi sklop praktičnega dela je obsegal tehnologije zamrzovanja spermijev, embrijev in testikularnega tkiva. Belgijski znanstvenik nas je vpeljal v metode in vitro maturacije oocitov in foliklov.

Tretji sklop praktičnega dela je bil namenjen laparaskopskim in histeroskopskim tehnikam na modelih s pripravljenim živalskim tkivom. Najbolj vztrajni smo uspešno opravili vse predvidene operacije: adheziolizo, elektrokoagulacijo ovarijev, cistektomijo, odstanitev ciste z endoskopsko vrečko, parcialno disekcijo ovarija, šivanje ovarija (intracorporal), endometrijsko ablacijo in ablacijo submukoznega mioma.

Popoldanski čas je bil namenjen predavanjem. Kar nekaj je bilo predavanj raziskovalcev na bazičnem področju. Prof. Fraser je predavala o vlogi FPP (fertilisation promoting peptide) iz prostate in DF (decapatitation factor) iz epididimisa. Veliko je bilo govora tudi o indikacijah za ICSI, ki se izvaja vse bolj pogosto tudi ob normalnih spermiogramih zaradi nerazložljivega IVF neuspeha. Uporaba okroglih spermatid in enlogiranih za ICSI je še vedno premalo raziskana, poročajo pa že o rojstvih otrok spočetih na ta način. Te vrste spermatid najlažje najdemo s pomočjo faznokontrastnega mikroskopa. Poročajo o primerljivih uspehih fertilizacije po uporabi svežega testikularnega tkiva ali zamrznjenega. Ugotavljajo statistično značilne boljše rezultate semenčic iz desnega testisa. Pri normalnem FSH dobimo v 94% semenčice, pri povišanem FSH pa le še v 65%. FSH napoveduje s kakšno verjetnostjo bomo našli spermije v tkivu testisa. Patologi razvrščajo histologijo testisa v 10 skupin, v prvi skupini je prisotna popolna sklerozacija tubulov, v drugi najdemo le Sartolijeve celice, v deseti skupini je normalna spermatogeneza.

Liebaeres iz Belgije je predavala o preimplantacijski diagnostiki v fazi blastociste (5. dan), 6-8 celičnega embrija (3. dan) in diagnostiki polarnega telesa oocite. Uporabljajo se metode FISH in PCR. Na nivoju 6-8 celičnega embrija se napravi biopsija 1-2 blastomer. Držalna pipeta drži embrio na 9 uri, ob 3 uri se naredi najprej hatching (s kislino ali laserjem) nato pa se skozi odprtinico v embriju aspirira 1-2 blastomeri. S pomočjo FISH metode lahko določimo spol embrija, specifični test za X kromosom sveti zeleno, specifični test za Y pa rdeče. Če sveti zeleno in rdeče je embrijo moškega spola. Na ta način lahko preprečimo vse genetske bolezni anevploidij spolnih kromosomov (XXY, XYY, XXX), bolezni, ki se prenašajo na X (sindrom fragilnega X, na X vezana mentalna retardacija, hemofilija A, rinitis pigmentoza, talesemija) in tako vrnemo v maternico le zdrave embrije.

S pomočjo PCR metode lahko zaznamo vse genetske bolezni, za katere poznamo genetske markerje, na primer za cistično fibrozo, mitohondrijsko distrofijo in Huntingonovo bolezen. Za enkrat deluje preimplantacijska diagnostika še vzporedno s amniocentezo. Embriji, ki smo jim odvzeli dve blastomeri za PGD (preimplantation genetic diagnostic), ne preživijo zamrzovanja. Pomembno je, da so rezultati dosegljivi na dan aspiracije blastomer, tako da lahko že isti dan naredimo embriotransfer. Omeniti pa je potrebno tudi izredno visoko ceno tega postopka.

Našteli sva le nekaj najzanimivejših novosti s seminarja. Za vse tiste, ki jih ta tema bolj zanima naj poveva, da bodo povzetki vseh prispevkov s seminarja objavljeni v dodatku revije Human Reproduction jeseni 1998.

Za zaključek delovnega seminarja so nam pripravili kviz z vprašanji. Odgovarjali smo anonimno s pomočjo aparata, ki ga je imel ob sedežu vsak udeleženec seminarja. Na zaslon se je po eni minuti izpisali rezultati odgovarjanja. Sledila je zelo živahna razprava z utemeljevanjem odgovorov, ki je nadaljevala na zaključni večerji na reki Elbi v prelepem mestu Hamburg.

	prejšnji članek	naslednji članek