1. Pisec ugotavlja, da Območna enota Nova Gorica nima razlogov in motiva za izvajanje laičnih nadzorov nad uresničevanjem pogodbenih določil, saj je izvajalec realiziral plan zdravstvenih storitev v letu 1996. Cilji laičnega nadzora, ki ga je Zavod po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dolžan izvajati, niso pogojeni z realizacijo programa zdravstvenih storitev. Z laičnim nadzorom se ugotavlja predvsem, kako izvajalci pri nudenju zdravstvenih storitev spoštujejo pogodbena določila, ki opredeljujejo postopke uresničevanja pravic pri izvajalcih in ki so naravnana na zaščito interesov zavarovanih oseb in Zavoda, kot plačnika zdravstvenih storitev. Pri tem Zavod ugotavlja spoštovanje s pogodbo dogovorjenega delovnega časa, čakalnih dob, vrstnega reda pri sprejemanju v zdravljenje, zaračunavanje samoplačniških storitev v ordinacijskem času, ki ga je Zavod s pogodbo odkupil, omejevanje pravic zavarovanim osebam, obračunavanje standardnih storitev in materialov ter drugo. V letu 1997 smo z vnaprej napovedanimi laičnimi nadzori zajeli vse ambulante pri vseh izvajalcih s sedežem na področju Območne enote Nova Gorica. Pri nadzorih smo ugotovili, podobno kot v preteklih dveh letih, številne kršitve pogodbenih določil pri nekaterih zobnih ambulantah. V skladu s pogodbo bi Zavod lahko zaračunal izvajalcu za vsak posamezni primer kršitve v ambulanti pogodbeno kazen posebej. Za tako strog ukrep se nismo odločili, temveč smo za vse kršitve v vseh zobnih ambulantah izvajalcu obračunali eno pogodbeno kazen v skupni višini 178.000 SIT. Kazen je bila zaračunana zaradi treh pogostejših kršitev in sicer, ker izvajalec ni opravljal zdravstvenih storitev v ordinacijskem času (urniku) dogovorjenim s pogodbo, zaradi daljših čakalnih dob kot so pogodbeno dogovorjene in ker je izvajalec omogočil uveljavljanje pravic zavarovanim osebam v breme Zavoda, ki jim po predpisih ne pripadajo.

Opisana vrsta nadzora, ki ga opravlja plačnik storitev, v našem primeru Zavod, poteka povsod v svetu in ga izvajalci sprejemajo kot del normalnega poslovanja. Menimo, da je razburjanje in užaljenost zaradi nadzorov nepotrebno, saj tisti, ki se trudijo delati v skladu s pogodbenimi določili nimajo nobenih problemov in takih je na srečo vedno več.

2. Pisec v prispevku ugotavlja, da je Zavod konec osemdesetih let zmanjšal število zobozdravnikov za odrasle. Zmanjšanje kadrov v dejavnosti zobozdravstva za odrasle, ki je nastopilo pred nastankom Zavoda, je bilo pogojeno z nadpovprečno preskrbljenostjo prebivalstva območja Nova Gorica v primerjavi s povprečjem v Sloveniji in z delnim poboljšanjem preskrbljenosti na področju mladinskega zobozdravstva na račun zobozdravstva za odrasle. Trditev o zmanjšanju zobozdravnikov na območju Nove Gorice v obsegu, ki ga navaja prim. Podobnik, ne drži. Nasprotno, program zobozdravstva za odrasle smo začasno celo povečali na račun začasnega zmanjšanja programa specialističnih dejavnosti, ki ga zdravstveni dom ni mogel izvajati zaradi kadrovskih težav.
3. Prim. Podobnik ugotavlja, da glede na obseg opravljenih storitev potrebujejo le strokovni nadzor in da bi lahko namesto denarja za "kontrolorje" in "razkošne stavbe" Zavod namenil denar za nove zobozdravnike. Na Zavodu ni posebej zaposlenih delavcev, ki bi opravljali laične nadzore, temveč te naloge opravlja, ob drugih rednih nalogah, večina delavcev Zavoda. Zato tudi prihranka na ta račun ni mogoče iskati. Obnovitev stavbe Območne enote je narekovala dotrajanost, saj več kot 35 let ni bilo vlaganj v poslovno stavbo. Obnovitev je potekala po planu strokovne službe Zavoda.
4. V prispevku je zapisana tudi trditev, da Zavod ne plačuje preseganja programa in da mora "po sedanjih predpisih" zobozdravnik sedeti na delovnem mestu in zastonj opravljati morebitne neodložljive posege. Potem ko sta med partnerji na ravni Slovenije sprejeta Splošni dogovor o programu in vrednosti zdravstvenih storitev in finančni načrt Zavoda za tekoče obdobje, Zavod ne more spreminjati namembnosti sredstev ali povečevati porabe sredstev nad dogovorjenim zneskom, ki je bil sprejet na državni ravni.

Odveč je dodati, da Zavod plačuje polne cene storitev iz dveh virov, iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Program obveznega zdravstvenega zavarovanja je omejen in določen na letni ravni. Razlike do polne cene Zavod plačuje iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da dobi izvajalec plačano zdravljenje zob v višini 15% cene storitve in zobnoprotetične storitve v višini 75% cene storitev. Ko Zavod plača izvajalcu 100% realizirani program storitev, s tem pokrije izvajalcu celotni letni fond sredstev za plače, vse druge zakonske obveznosti, amortizacijo in tudi vse fiksne in variabilne materialne stroške. Ker storitveno preseganje programa poteka v rednem delovnem času, ki ga s pogodbo "odkupi" Zavod, je trditev, da opravlja zobozdravnik preseganje programa zastonj, neutemeljeno.

5. Prim. Podobnik navaja tudi, da zahteva Območna enota od izvajalca, da delajo ambulante tudi ob petkih popoldan in v soboto zjutraj, kar ni določeno v nobenih aktih. Petek popoldan in sobota se upoštevata v normalnem tedenskem fondu ur, ki ne presega delovnega tedna v vseh ostalih dejavnostih. Gre torej za normalna delovna dneva in ju nihče ne obravnava kot praznične dni, za katere bi morali zaposleni dobiti posebni dodatek h plači. Torej ne gre za noben nadstandard.
6. Naslednji problem v prispevku je primerjava števila opredeljenih zavarovanih oseb za posameznega zobozdravnika in čakalna doba v zobozdravstvu. Precejšen del zobozdravnikov je imel do uvedbe čakalnih knjig v zobozdravstvu zaokroženo število zavarovanih oseb, ki je bilo relativno nizko, tudi do samo nekaj sto ljudi, s katerimi so realizirali letni plan zdravstvenih storitev. Istočasno pa je velik del zavarovanih oseb ostal izven tega kroga, ker jih nihče ni hotel sprejeti, z izgovorom, da ima že dovolj dela. Z uvedbo čakalne knjige noben zobozdravnik ne sme odkloniti vpisa zavarovane osebe v čakalno knjigo, če nima zanj opredeljenih večje število, kot je to dogovorjeno v Sloveniji. S tem želi Zavod omogočiti vsem zavarovanim osebam, da se lahko vključijo v zdravljenje in ne samo delu populacije, kar pomeni uresničevanje pravičnosti kot temeljnega načela javnega zdravstva oziroma izenačevanje možnosti (standarda) zdravljenja za vse zavarovane osebe. Če vodi tak način dela do izgube zobovja, kot je to ugotovil prim. Podobnik, se sprašujemo, kaj je bilo z zobnim zdravjem pred uvedbo čakalne knjige in pred opredeljevanjem zavarovanih oseb, ki niso mogle do zobozdravnika.
7. Ali pomeni poskus Območne enote oziroma Zavoda, da zagotovi dosledno izvajanje pogodbenih določil in drugih predpisov, res "šikaniranje" zobozdravstvenih delavcev, tako kot navaja prim. Podobnik? Cilj Zavoda ni izrekanje pogodbenih kazni izvajalcem, ampak je njegovo poslanstvo predvsem zagotoviti zavarovanim osebam uresničevanje potreb po zdravstvenih storitvah v skladu z zakoni in drugimi akti ter predpisi, ki urejajo to področje.

Nova Gorica, 16. 1.1998

	prejšnji članek	naslednji članek