V mestu Nashville, v državi Tennesee, svetovno znanem po country glasbi, je od 25. do 29. oktobra 1997 potekal že 21. letni kongres Ameriškega združenja za medicinsko informatiko (AMIA). Sam kongres je potekal v največjem neigralniškem hotelskem kompleksu Opryland, pravem mestu pod streho. Za tematsko vodilo kongresu so izbrali dva delovna naslova: Zdravstveno varstvo preko Interneta in Sistemi, ki resnično delujejo. Ti temi odražata razvoj sodobne medicinske informatike: izjemen razmah digitalnih omrežij širokega dosega v zdravstvenih komunikacijah in pomen ovrednotenja informacijskih tehnologij.
    Kongresa se je udeležilo 1750 obiskovalcev iz vsega sveta, največ seveda iz ZDA, iz Slovenije pa dva. V natrpanem programu je bilo predstavljenih 166 referatov, 22 okroglih miz in 184 posterjev, med njimi eden iz Slovenije. Predstavilo se je tudi okoli 100 razstavljavcev, med njimi založniki, proizvajalci medicinskih baz in medicinske programske opreme.
    Dan pred pričetkom kongresa smo si ogledali Medicinsko knjižnico in Oddelek za biomedicinsko informatiko Medicinskega centra univerze Vanderbilt. Poslopje, v katerem se nahajata, je povsem novo, in v njem se v ravnotežju prepletajo funkcionalnost, estetika in prijetnost bivanja. Knjižnica se razteza čez tri nadstropja. Gradivo je v celoti v prostem pristopu, razen zgodovinske zbirke. Uporabnikom so na voljo številne čitalnice, prostori za skupinsko delo in računalnica, skupaj 234 mest. Revij ne izposojajo, knjige pa za 3 tedne. Osebje knjižnice nam je predstavilo svoje programe, med njimi projekt digitalne knjižnice, dostop do baz in izgradnjo informacijskega sistema o aidsu. Orisali so pomen in sodobna načela izobraževanja knjižničarjev, še posebej vse bolj aktualnega profila kliničnega knjižničarja. Na Oddelku za biomedicinsko informatiko so prikazali principe posodobitve zgradbe kliničnega informacijskega sistema, posebno repozitorij kliničnih podatkov in sistem za naročanje kliničnih preiskav.
    Prezentacije so bile vsebinsko razvrščene v osem različnih sekcij s številnimi podsekcijami. Poudarjale so praktične medicinske vidike medicinske informatike in pretežno so jih predstavljali zdravniki. Po vsakem nastopu je običajno sledila zelo živahna razprava. Ker je hkrati potekalo devet vzporednih sej, je bilo žal nemogoče spremljati vse zanimive nastope.
    Sekcija upravljanje s kliničnimi informacijami je zajela izgradnjo in modeliranje računalniškega zapisa poteka bolezni, ki je v prikazani aplikaciji omogočal združevanje podatkov iz različnih bolnišničnih baz za pripravo dnevnega poročila za potrebe vizite na enoti za intenzivno nego. Predstavljeni sta bili tudi dinamično povezovanje distribuiranih kliničnih podatkov ter zaščita zaupnosti podatkov še posebej v omrežjih. Predstavitve v sekciji ekspertnih sistemov in algoritmov so podale izgradnjo kliničnih priporočil in protokolov za podporo odločanju, izgradnjo, implementacijo in ovrednotenje ekspertnih sistemov in izgradnjo kliničnih sistemov, podprtih z znanjem. V sekciji zdravstveno informacijska omrežja je bil poudarek na mrežnih aplikacijah za klinično oskrbo ter telemedicini in kliničnih sistemih na Internetu. Seznanili smo se, kako lahko telemedicina izboljša zdravstveno oskrbo na podeželju, oskrbo novorojenčkov in njihovih družin, zniža stroške zdravljenja, nezadostna ločljivost slik na daljavo pa lahko zmanjša diagnostično zanesljivost. V sklopu slike in netekstovni podatki je bil poudarek na analizi in predstavitvi vsebine slik z različnimi obstoječimi medicinskimi terminologijami, kot npr. z matatezavrom UMLS. V okviru sistemov za iskanje informacij in digitalnih knjižnic so bile predstavljene rešitve, ki za poenoten dostop do različnih baz podatkov na Internetu, dinamično organizacijo rezultatov iskanja ali pa povezovanje kliničnih sistemov z različnimi informacijskimi viri uporabljajo metatezaver UMLS. Na področju standardizacije medicinske terminologije je bil zanimiv distribuiran preizkus na Internetu, ki skuša opredeliti kako dobro obstoječe terminologije pokrivajo medicinsko izrazoslovje v zdravstvenih informacijskih sistemih. Več avtorjev je poročalo, kako lahko procesiranje naravnega jezika olajša vnos podatkov v kliničnih aplikacijah z zagotavljanjem kodiranih podatkov iz teksta. Podana je bila metodologija za razširitev takega sistema iz omejene domene na izčrpnejše pokrivanje kliničnih informacij in ovrednotenja normalizirane konceptualne prezentacije naravnega jezika odpustnih pisem bolnikov. Računalniško podprte klinične simulacije, pri katerih načrtovanju je pomembna tudi spoznavna teorija, postajajo vse bolj popularne v izobraževanju in usposabljanju. Za ocenjevanje uspešnosti reševanja problemov v simuliranih situacijah so avtorji zanimivega prispevka uporabili odločitveno analitično metodo. Sklop uporabniški vmesniki je zajel tematsko zelo različne rešitve od mobilne elektronske pošte za komunikacijo na kliniki, govornih vmesnikov za vnos biomedicinskih podatkov in vmesnikov na WWW za lažji in preprostejši vnos in dostop do kliničnih podatkov.
    Tudi sekcija posterjev je pokrivala zgoraj omenjene tematske sklope. Pri večini so se kot rdeča nit pojavljale različne rešitve za obvladovanje medicinskih informacij preko Interneta. Naš prispevek z naslovom Organizacija slovenske medicinske bibliografije na Internetu je bil lepo sprejet in je sprožil številna zanimiva vprašanja ter nas seznanil z strokovnjaki, ki se ukvarjajo s sorodnimi temami.
    Razstavljalci so s svojo ponudbo pokrivali prav vsa področja medicinske informatike. Ponudniki baz se vse bolj usmerjajo na dostop do svojih baz preko Interneta, kjer želijo zadovoljiti potrebe uporabnikov čim bolj izčrpno z dostopom do bibliografskih, faktografskih, tekstovnih baz in baz za podporo pri medicinskem odločanju. Pri različnih založnikih je bil opazen razmah različnih baz na zgoščenkah za izobraževalne namene tako predklinične kot klinične in baz znanja, ki so zaenkrat namenjene predvsem lokalni ali pa mrežni uporabi. Internet rešitve se šele uveljavljajo.
    AMIA je organizirala več družabnih srečanj za svoje člane in za delovne skupine, kjer se je po uradnem delu razvila zanimiva razprava o tekočih problemih medicinske informatike s številnimi udeleženci kongresa z različnih delov sveta.
    Na koncu svojega poročila bi se rada iskreno zahvalila Medicinski fakulteti, ki je finančno podprla obisk kongresa v Nashvillu in mi tako omogočila zelo pomemben vpogled v najnovejše dogajanje na področju medicinske informatike.

	prejšnji članek	naslednji članek