V "Oražnovem zakladu " izkopanem okoli leta 1960, je bilo poleg družinskega nakita tudi okoli četrt kilograma čistega zlata. Iz njega je bil izdelan dekanski prstan. Motiv vhoda v šempetersko vojašnico, ki je vgraviran na medaljonu dekanske verige, se ponovi tudi na prstanu. Nad njim sta vgravirani inicialki: MF. Ni znano, ali je bil v zasnovi prstan mišljen kot pečatni. Plitva gravura in zrcalni odtis na pečatu kažeta, da ne. Kljub temu je postal most med starim in novim. Ko je senat Medicinske fakultete, po zasnovi prof. dr. Marjana Kordaša, pričel podeljevati listine " gostujoči profesor", je na računalniško zasnovani listini, na modernih vrstah papirja in s trakom v slovenskih barvah, na novo zaživel tudi pečatni odtis dekanskega prstana. Dr. Ivan Oražen, (1869-1921). mecen slovenskih medicincev, je bil znan slovenski zdravnik in politični delavec. Medicino je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1900 diplomiral. Zaposlil se je kot pomožni zdravnik v ljubljanski deželni bolnišnici , pozneje je delal kot praktični zdravnik. Od leta 1918 do 1921 je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo. Politično je bil dejaven kot občinski svetnik , od 1906 do 1910. V  letih 1908/09 je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru. Sodeloval je pri Sokolu; od 1907 je bil starosta slovenske sokolske zveze, 1919 pa je izvoljen za prvega starosto jugoslovanske sokolske zveze. Z oporoko je vse premoženje zapustil Medicinski fakulteti v Ljubljani za ustanovitev in vzdrževanje  Oražnovega doma, namenjenega bivanju manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Prostori za študente so bili urejeni v hiši v Wolfovi ulici, študentkam je bila namenjena hiša na Rakovniku.

	prejšnji članek	naslednji članek